Njegova tretja knjiga po vrsti, kjer v značilnem slogu in s polno mero samoironije in cinizma opisuje svojo pot od težkega pivca do abstinenta od alkoholnih pijač.

Zraven naniza še kup zanimivih podatkov o splošni slovenski pivski kulturi, naši himni, napitnicah in ljubkovalnih imenih, ki jih imamo za različne alkoholne pijače. In kako si Slovenci prijatelje zbirajo po požirku. »Šanki naše domovine so težka psihiatrija, dragi moji.« Priznava pa, da je taka kultura bolj v moški domeni. »Pravica do pitja piva je osnovna človekova pravica! To še posebej drži, če je človek moškega spola.«
Kaj pa je drugače sedaj, na abstinenci? »Vse je drugače,« pravi Šalehar, od začetnega soočenja samega s sabo v treznem stanju, do iskanja novih prijateljev, ustvarjanja novih navad in odkrivanja novih priložnosti. Predvsem pa soočenja z resnico, kajti le-ta se ne skriva ne v vinu ne v pivu.

Anja Ptiček

nazaj na seznam