204 strani
zgodovinski roman
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Celotna zgodba je napisana kot nekakšno pismo, ki ga Trina piše svoji izgubljeni hčeri in v njem opisuje dogodke iz svojega življenja.
Dogajanje je postavljeno v čas pred, med in po 2. svetovni vojni v majhno, čudovito, gorsko vasico Curon na Južnem Tirolskem. Opisuje košček italijanske zgodovine. Dotika se fašizma, ki vsiljuje svoj jezik, nacizma, ki veliko obljublja in gradnje jezu, ki ga dokončajo kljub nasprotovanju domačinov. Umetno jezero dokončno »pokoplje« vasico. Le cerkveni zvonik se izogne uničenju.
»Opazujem kanuje, ki se borijo z vodo, barčice, ki pljujejo mimo zvonika, kopalce, ki se sončijo na obali. Trudim se jih razumeti. Nihče ne ve, kaj je pod stvarmi. Ni časa, da bi se ustavili in objokovali tisto, kar je bilo, ko nas ni bilo. Naprej je treba iti, kot je govorila mama, to je edino, kar človek lahko stori. Drugače bi na bog dal oči ob straneh glave. Kot jih imajo ribe.« (str. 199)