Patrick Melrose. 1-3
St. Aubyn, Edward, 1960
Roman o preživetju.
Edward St Aubyn (1960) je eden najbolj talentiranih britanskih pisateljev Nekateri menijo, da so njegove knjige “mojstrovine 21. stoletja”. Nekdo je celo zapisal, da so v njih “še vejice popolne”. Aubyn zelo dobro opisuje zlobne ljudi in samodestruktivnost. Prve je zelo dobro poznal, drugo je občutil na lastni koži. Patrick Melrose je avtobiografska pentalogija, ki je v izvirniku izšla med leti 1992 in 2004, in sicer: Saj je vseeno (1992), Slaba novica (1992), Kanček upanja (1994), Materino mleko (2005) in Naposled (2012). V slovenskem jeziku so v letu 2020 izšli prvi trije romani pod zbirnim naslovom Patrick Melrose. Romani niso zasloveli že ob izidu, ampak šele po nominaciji Materinega mleka (2006) za Booker-jevo nagrado. Po njih je bila leta 2018 posneta tudi izjemna televizijska serija v petih delih.
Glavni junak romanov Patrick Melrose je pisateljev alter ego, ki je bil rojen v bogati aristokratski družini. Njegova starša sta imela sadomazohističen odnos. Oče zdravnik, poročen z bogato Američanko, ga je spolno zlorabljal od petega do osmega leta, ko se mu je uprl. Takrat je oče “zbolel” in za depresijo okrivil sina. Dečkova mati je postala alkoholičarka in ni videla otrokovega trpljenja. Pri šestnajstih letih je Patrick postal odvisnik od vseh vrst drog, samouničevalen in narcističen alkoholik, ki je na veliko zapravljal premoženje svoje družine za potovanja v New York, drage večerje in hotele ter predvsem za veliko droge. To je prikazano predvsem v drugem romanu, ko napolnjen z drogo, s pepelom umrlega očeta tava po New Yorku. Takrat se zave, da je prvič z očetom deset minut sam, ne da bi ga ta zlorabil, udaril ali užalil. V tretjem romanu je opisano obdobje po vrnitvi na otok, ko poskuša ostati čist. Ta del še posebej nazorno prikaže bogate aristokrate, ki so neizmerno kruti, hladni, lažnivi, sebični, leni, pijani in zadeti z zadrtimi čustvi.
Delo je res mojstrovina, ki nas ne pusti ravnodušnih. Tema je vsekakor izjemno težka, a kljub temu je v romanu obilo ironije in cinizma. Pisatelju je uspelo nekatere situacije prikazati hkrati komične in tragične. Vsekakor nam zgodba pokaže, da travme iz otroštva močno vplivajo na življenje mladostnika in kasneje odraslega. Ker skoraj vedno to mračno obdobje posamezniki držijo zase, jih zato pogosto neupravičeno obsojamo.
Glavni junak romanov Patrick Melrose je pisateljev alter ego, ki je bil rojen v bogati aristokratski družini. Njegova starša sta imela sadomazohističen odnos. Oče zdravnik, poročen z bogato Američanko, ga je spolno zlorabljal od petega do osmega leta, ko se mu je uprl. Takrat je oče “zbolel” in za depresijo okrivil sina. Dečkova mati je postala alkoholičarka in ni videla otrokovega trpljenja. Pri šestnajstih letih je Patrick postal odvisnik od vseh vrst drog, samouničevalen in narcističen alkoholik, ki je na veliko zapravljal premoženje svoje družine za potovanja v New York, drage večerje in hotele ter predvsem za veliko droge. To je prikazano predvsem v drugem romanu, ko napolnjen z drogo, s pepelom umrlega očeta tava po New Yorku. Takrat se zave, da je prvič z očetom deset minut sam, ne da bi ga ta zlorabil, udaril ali užalil. V tretjem romanu je opisano obdobje po vrnitvi na otok, ko poskuša ostati čist. Ta del še posebej nazorno prikaže bogate aristokrate, ki so neizmerno kruti, hladni, lažnivi, sebični, leni, pijani in zadeti z zadrtimi čustvi.
Delo je res mojstrovina, ki nas ne pusti ravnodušnih. Tema je vsekakor izjemno težka, a kljub temu je v romanu obilo ironije in cinizma. Pisatelju je uspelo nekatere situacije prikazati hkrati komične in tragične. Vsekakor nam zgodba pokaže, da travme iz otroštva močno vplivajo na življenje mladostnika in kasneje odraslega. Ker skoraj vedno to mračno obdobje posamezniki držijo zase, jih zato pogosto neupravičeno obsojamo.
