Prazniki so štafetna palica vrednot in vrednosti, ki smo jo prevzeli od prednikov, da bi jo izročili potomcem.

Dr. Žiga Turk, profesor in kolumnist, se v svoji najnovejši knjigi sprašuje, zakaj in čemu so nastali prazniki in predvsem, kaj te dneve naredi praznične.
Začne z Božičem in zaključi z Novim letom. Najbolj zanimivo pa je, da v knjigo vključi mejnike v naših življenjih, ki pa niso nujno prazniki, so pa praznični sami po sebi. Tako opiše tudi Prvi šolski dan, Dan Dražgoške bitke, Dan mladosti … Praznike predstavi v kontekstu zgodovine, politike in družbe, skupaj z verskimi in sociološkimi dejstvi. Praznike deli v tri skupne. V prvi so prazniki, ki širijo nekakšno ideološko obliko osvobajanja, saj je toliko rodov hotelo iti na svoje: Dan samostojnosti in enotnosti, Dan upora, Dan državnosti … V drugo skupino da praznike, ki naj bi nas spomnili na zakone in vrednote, ki se jim kot skupnost zavezujemo: Kulturni praznik, Dan žena, Prvi šolski dan … V tretji skupini so prazniki, kjer nas povezuje nekaj, kar je večje od nas: Božič, Velika noč, Dan Marijinega vnebovzetja …
Avtor je zelo kritičen do (ne)praznovanja vseh teh praznikov, Zdi se mu, da so nekateri preveč marketinško obarvani, drugi pa spet dela prosti dnevi samo zato, da nas ves preostali svet ne bi gledali postrani.

Katja Bevk

nazaj na seznam