Radovedni evropski popotnik za radovedne bralce od leta 1726 do danes

Jonathan Swift je na začetku 18. stoletja ustvaril Lemuela Gulliverja, pisatelja-popotnika, literarnega zvezdnika, ki je osvojil in zabaval Evropo z opisi fantastičnih dežel in čudnih ljudi, še bolj pa s svojimi opažanji in sklepanjem o njih. Čas je zlomil (pre)ostre bodice te satire, preoblečene v potopis, ko jo je preselil v svet otroške literature in nam zamolčal zadnji dve potovanji, ki sta še bolj zanimivi od tistih dveh v Liliput in Brodbingnag. Nanju opozarja naslovnica nove izdaje knjige z letečim otokom, prestolnico tako zelo zamišljenih znanstvenikov, da potrebujejo tepežnike, da jih dramijo; in s konjem v gosposki opravi iz dežele najplemenitejših bitij – hovihnhnimov – ki nas prekašajo tako v bistrosti kot v vrlinah. Potovanja, ki trajajo kar 16 let, ga le malo spremenijo, bolj utrjujejo njegovo vlogo zagovornika človeške narave in neumnosti; do zadnjega, ki povsem preobrne njegovo predstavo o sebi in družbi. Gulliver, pisatelj, se zaveže resnicoljubnosti, da bi prispeval svoj del in naredil družbo predstavnikov svoje vrste vsaj malo manj neznosno. Njegov namen pa se skali že z samo izdajo te knjige. V pismu, dodanem k uvodu, ogorčen potoži o številnih spremembah v svojem rokopisu in celo netočno navedenih imenih krajev.

Tristo let kasneje (in v osveženem, bolj pikrem jeziku novega slovenskega prevoda) še vedno neverjetno živa in aktualna satira, ki spominja na ‘štoparski’ humor Douglasa Adamsa in občasno preplaši kot George Orwell.

Elkana Angelova

nazaj na seznam