Začetek 20. stoletja nas popelje v skrivnosti fotografije in odnose med družinskimi člani fotografske družine.

Roman sestavlja šest fotografij in vse skupaj sestavijo sliko in težko breme fotografske družine. Oče Lipnik ima fotografsko delavnico, zaljubi in poroči se s premožno Klaro Tauber. Klara ustvari čaroben zakon in mož jo obožuje. Rodi se jima Rudolf, a na drugem porodu Klara umre. Mali Filip odrašča brez mame in s prikrito krivdo zaradi materine smrti. Klarina sestra obiskuje Filipa in ob njej okuša materinsko ljubezen. A nekega dne je ni več in Filip misli, da je spet kriv on. Sinova odraščata ob očetu in njegovem oboževanju mrtve žene, ob delu s fotografijo in v moški samoti. Rudolf je vpoklican v prvo svetovno vojno, po vrnitvi bi rad spremenil njihovo fotografsko delavnico. Potuje in spoznava novosti v fotografiji. Z njim se pojavi Tujka Bea, ki edina lahko vstopi v materino sobo in uporablja njene predmete.
Fotografsko delo razširijo v slikanje obiskovalcev zdravilišča in slikanje pokojnikov. Rudolf zboli na pljučih in umre. Tujka kmalu odide. Po očetovi smrti ostane Filip v samoti in rešuje odnose iz svoje mladosti. Deček s kodri razreši svojo in družinsko preteklost ter začne novo življenje.

“Ko zapremo oči, svetloba vsekakor zamre, če je zelo svetlo, sicer ne povsem, a pomislil je, da gre tudi za nekaj drugega, za svetlobo, ki jo oči oddajajo, saj se mu je zdelo, da na oči, še posebej na oči drage nam osebe, vsekakor gledamo kot na čisto poseben, zelo dragocen vir svetlobe. In ko ta ugasne …” (Vladimir P. Štefanec)

Irena Razingar

nazaj na seznam