Knjižničarji ocenjujemo

 
Narkoman nikoli
Popović, Simon ; Kobal, Helena
ocenaocenaocenaocenaocena
Vipava : samozal. S. Popović : samozal. H. Kobal, 2015
132 strani
spomini, avtobiografski roman
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
odvisnosti / narkomanija / zdravljenje / terapevtske skupnosti / osebna doživetja
Simon nam opiše svojo apokalipso v letu 2000, ko se mu je vse sesulo: zaradi bolezni je izgubil mamo, zapravil je družino - ženo in osem ter sedemletnega otroka, izgubil delo. Drogiral se je, pil, jemal tablete. Popil je celo vodico po britju, v kleti je spil vse žgane pijače in v prazne steklenice nalil vodo. Heroin je bil njegov mogočen gospodar, on je bil njegov vdan suženj. Zdravljenje v Idriji je bilo neuspešno. Ob prvem izhodu si je na prvem bencinskem servisu kupil alkoholno pijačo. V Novo Gorico je hodil na metadonsko terapijo in tam uzrl letak Reto centra, centra za brezplačno zdravljenje odvisnosti komune v Zagrebu. Od prvega srečanja s heroinom do popolnega zloma je pri njem preteklo dolgih deset let. Na Simonov 35. rojstni dan se je pričela njegova šest let dolga pot v svet brez odvisnosti. Komuna je bila njegov zadnji pristan za ozdravitev. Zdržal je šest let brez družine s trdno voljo, delom in vero v Boga. Od prihodnosti ne pričakuje preveč. Želi si mirno življenje. Nebesa lahko počakajo, v peklu je že bil. Bil je mrtev, sedaj živi.
V delu, ki ga je napisal s pomočjo sestre, opisuje vsakdanje življenje v komuni, stiske, ki jih je preživljal, se spominja brezskrbnega otroštva in razmišlja o sodobnem svetu. Odlična, k sreči zgodba s srečnim koncem, ki lahko služi za poduk mladostnikom na poti k odraščanju in njihovim staršem.

Odlomek iz knjige:
Vedel sem, da ne ravnam prav. V službi, kjer sem moral biti zbran zaradi gostov v hotelu, ne bi smelo biti prostora za substance, ki ti izkrivijo resničnost. Pri gostih, ki so prihajali na pult recepcije, sem pod vplivom tripa videval, kako se jim spreminja barva las, od modre do vsemogočih barv, ali kako ženskam, ki so imele kaj za podpisati, kar rastejo prstani na rokah in se spreminjajo iz ene oblike v nekaj popolnoma drugega. Vedel sem, da sem pod vplivom snovi, ki se mi pretaka po žilah, a prividov nisem mogel odpraviti.