Knjižničarji ocenjujemo

 
Napisani svet : kako so zgodbe oblikovale ljudi, zgodovino in civilizacije
Puchner, Martin, 1969
ocenaocenaocenaocenaocena
UMco, 2019
Zbirka Knjige o knjigah
465 strani
literarnozgodovinska in kulturološka študija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Študija o tem, kako so knjige oblikovale ljudi, zgodovino in civilizacije, kakor to spoznavamo na podlagi analize temeljnih besedil svetovne književnosti in razvoja tehnologij, povezanih s pisanjem.
Že podnaslov knjige pove, da hoče avtor prikazati, »kako so zgodbe oblikovale ljudi, zgodovino in civilizacije«, ali kakor Puchner pravi v samem besedilu, »kako je svet postal podoben zemljevidu, ki ga določa književnost določenega področja«, oziroma kako je književnost »spremenila naš planet v napisani svet«, zlasti z vidika, kako se je »pripovedovanje zgodb srečavalo s pisanjem«. Zgodovine književnosti se torej ne loteva samo v njeni vlogi pripovedovalke zgodb, ampak obravnava tudi »evolucijo kreativnih tehnologij, kot so abeceda, papir, knjiga in tisk«. Kaže nam, kakšno moč imajo (zlasti temeljna) besedila, da namreč spreminjajo naše videnje sveta in to, kako se nanj odzivamo, omogočajo nam, da dostopamo do misli drugih ljudi. Pripoveduje nam na primer, kako je na Aleksandra Velikega pri njegovem osvajanju vplivala Homerjeva Iliada, pripoveduje o iznajdbi pisave, o Ašurbanipalu, ki je spoznal, da pisanje pomeni moč in da knjižnica pomeni umetni spomin, o Ezru in nastanku svetih besedil, o Budi, Konfuciju, Sokratu, Jezusu in nastanku književnosti učiteljev (ki pa sami niso napisali ničesar, kakor da bi se odmikali od nove tehnologije, potem pa so njihovi nauki našli pot nazaj v književnost). Pripoveduje nam o prvem velikem romanu v svetovni književnosti, ki ga je pred tisoč leti napisala Murasaki Šikibu, o tradiciji pripovedovanja zgodb in nastajanju Tisoč in ene noči ter okvirnih zgodbah nasploh; o Gutembergu, ki sploh ni izumil tiska s pomičnimi črkami, ampak je le povzel in dodelal staro kitajsko tehnologijo in posledično za vselej preoblikoval način, kako se knjige berejo in kdo jih bere (nastanek množičnega bralstva!); o tem, kako so Maji, edini neodvisno od mezopotamske kulture, izumili pisanje, pisavo in samolastno pismenost; o tem, kako je Cervantes bil boj ne le z morskimi, pač pa tudi s književnimi pirati; o Benjaminu Franklinu, ki je izpopolnil infrastrukturo tiska in postal eden prvih medijskih/časnikarskih podjetnikov; o Goetheju, ki se je (prvi?) zavedel obstoja svetovne književnosti in ji tudi nadel to ime; o Komunističnem manifestu, ki je imelo tako velik učinek v tako kratkem času kakor še nobeno drugo delo v zgodovini književnosti; o Ahmatovi, ki je sicer živela v visoko pismeni družbi, a se je bila prisiljena zateči k memoriranju svoje poezije in samizdatu; o zahodnoafriškem mandinškem epu Sundžata, ki se je ohranil zgolj ustno in so ga zapisali šele v našem času ... in o dobi Harryja Potterja, ko so računalniki in računalniške mreže spremenili vse, od tega, kako književnost zapisujemo, do tega, kako jo distribuiramo in beremo.
Bogat, pronicljiv uvid v zgodovino književnosti, njenega nastajanja in njene recepcije, njenega branja, hkrati pa provokativen opomnik o tem, kako sami doživljamo svet, kje vidimo svojo vlogo v njem in kaj si lahko obetamo od njegove prihodnosti.
Prilagoditev strani