V vmesnem šestmesečnem obdobju je živel v osami in delal na sebi. Zatekel se je v gozdove, da bi izvedel, ali ima kaj notranjega življenja. Ob vsakdanji rutini za preživetje prebira svetovne klasike, Robinzona, kriminalke, filozofske razprave Hegla, Rousseauja in Jungerja, zapise puščavnikov . . . V knjigi ne manjka aforizmov, notranjega monologa s filozof in nasploh avtorji, ki jih prebira, ali pa kar s samim seboj.
Poleg tega raziskuje okolico, se izčrpno ukvarja s sivo energijo in ogljičnim odtisom.

Iz njegovih zapiskov kar vre ljubezen do narave in življenja. Zaznamuje ga neverjetna razgledanost po francoski in svetovni literaturi in pa nuja, da o vsem ustvari lastno mnenje. Knjiga je prežeta z neustavljivim optimizmom in življenjsko energijo.

nazaj na seznam