Roman o razdelitvi Gorice zaradi poteka nove državne meje po drugi svetovni vojni in usoden vpliv na življenja ljudi.

Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Piše za otroke, mladino in odrasle. Njen roman za mladino Balada o drevesu je dobil nagrado desetnica in bil izbran v projektu Rastem s knjigo.

Gorica je zgodovinski roman, napisan v prvi osebi, in sicer skozi oči štirih žensk, ki so v sorodstvenem ali prijateljskem odnosu. Zgodba se dogaja v Gorici in Novi Gorici. Dogajalni čas teče od 2. svetovne vojne do vstopa Slovenije v EU. Osrednja tema oz. dogodek pa je razdelitev Gorice zaradi poteka nove državne meje med Slovenijo in Italijo (leta 1947). Skupna točka teh štirih pripovedovalk je v tem, kako jih je ta dogodek usodno zaznamoval – njih in njihove družine in ostale prebivalce na tem območju. Tri četrtine Gorice je pripadalo Italiji, samo ena četrtina Sloveniji, kar čez mesto so potegnili mejo, niso se ozirali na ljudi, ki so tam živeli. Družine in posestva so se tako ločila, prijatelji, ljubimci in sosedje so kar na enkrat pristali v različnih državah. Ljudje so se morali seliti, zamenjati službo, šolo, trgovine, celo pokopani niso mogli biti več na istem pokopališču …, državo. Potem je prišlo do gradnje novega mesta – Nove Gorice – in posledic tega. To je bil čas težkih odločitev, ki so bile za vse na nek način usodne.

Knjiga ima zelo preprost in jasen jezik s primorskimi izrazi, ki ga delajo bolj pristnega, da imaš občutek, da si se res znašel v goriškem okolju. Zgodba je napisana skozi precej naivne oči mladih deklet, vendar z njihovo pomočjo uzremo grozljivo realnost tistega čas.

Katarina Perger

nazaj na seznam