Beseda, ki je nimam
Konc Lorenzutti, Nataša
Roman razkriva osebne zgodbe slovenskih otrok, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno odvzeli staršem na poti v koncentracijska taborišča.
Ukradene otroke, ki so izpolnjevali arijske zahteve, je Himmlerjeva organizacija Lebensborn oddala v posvojitev nemškim staršem. Ideja, ustvariti arijsko nadraso, je sprva zahtevala prave arijce od svojih essesovcev. Ker jih je bilo premalo, so začeli jemati otroke ljudem, ki so jih odpeljali v smrt. Veliko jih je bilo z Norveške in bivše Jugoslavije. Po vojni so Rdeči križ in druge organizacije iskale te otroke in jih vračale pravim staršem. Vseh niso našli.
Travme identitete ukradenih otrok je opisala pisateljica po mnogih pogovorih in srečanjih z njimi. Maturantka Sonja po smrti babice Barbare odkriva njeno življenjsko zgodbo. Babico, njenega brata Janka in polletno sestrico Sonjo Mihelič so vzeli staršem na poti v Auschwitz. Starejša otroka sta se vrnila domov, najmlajše niso nikoli našli. Vnukinja Sonja začne raziskovati in iskati stike z drugimi sorodniki ukradenih otrok, s prof. Bremermannom, ki išče ukradene otroke v Nemčiji. S pomočjo mame knjižničarke in očeta zgodovinarja najdejo Frau Gretel v Nemčiji, a ona ni babičina sestra. Na celjski postaji so nacisti med transportom ljudi v Auschwitz zamenjali dve deklici Sonjo Mihelič in Greto Mihelič. O svojih težkih zgodbah iz vojne prizadeti sploh niso govorili. Vzporedno teče tudi zgodba vnukinje Sonje in njenega fanta Vida, ki je posvojen in želi spoznati svojo mamo na Kosovu. Pred Sonjo je odločitev za študij in nadaljnjo pot.
Travme identitete ukradenih otrok je opisala pisateljica po mnogih pogovorih in srečanjih z njimi. Maturantka Sonja po smrti babice Barbare odkriva njeno življenjsko zgodbo. Babico, njenega brata Janka in polletno sestrico Sonjo Mihelič so vzeli staršem na poti v Auschwitz. Starejša otroka sta se vrnila domov, najmlajše niso nikoli našli. Vnukinja Sonja začne raziskovati in iskati stike z drugimi sorodniki ukradenih otrok, s prof. Bremermannom, ki išče ukradene otroke v Nemčiji. S pomočjo mame knjižničarke in očeta zgodovinarja najdejo Frau Gretel v Nemčiji, a ona ni babičina sestra. Na celjski postaji so nacisti med transportom ljudi v Auschwitz zamenjali dve deklici Sonjo Mihelič in Greto Mihelič. O svojih težkih zgodbah iz vojne prizadeti sploh niso govorili. Vzporedno teče tudi zgodba vnukinje Sonje in njenega fanta Vida, ki je posvojen in želi spoznati svojo mamo na Kosovu. Pred Sonjo je odločitev za študij in nadaljnjo pot.
Z osebnimi in zelo ranljivi zgodbami ukradenih otrok je pisateljica opisala vso grozo nacističnega stroja. ki je bil sposoben trgati otroke iz rok njihovih mam in jih prikrajšati za materinsko ljubezen. Anton Ingolič je zgodbo ukradenega otroka opisal v povesti Deček z dvema imenoma. V romanu je tudi zgodba moža iz naših krajev, njemu in sorojencema so povojne oblasti vzele mamo in jih poslale v dom na Petričku.
