»Ko drugi gledajo, kako nizko je padel, ves sestradan in prestrašen, sami postanejo drznejši in bolj samozavestni-kar je znak podlega značaja. Šibki se vedno imajo za močne, ko vidijo druge trpeti. A zlom drugih ugaja zatiralcu v vsakem od nas. Zlom drugi

Nobenega prijatelja razen gora je avtobiografsko delo kurdsko-iranskega novinarja. Behrouz Boochani, rojen leta 1983 v Iranu, je magistriral iz političnih ved, politične geografije in geopolitike. Na begu pred vojnami je iz Irana pobegnil v Indonezijo ter načrtoval, da bo kot svobodni človek končal v Avstraliji. V omenjeno deželo se poda s tihotapsko ladjo – ta potone, brodolomce pa reši britanska tovorna ladja. Odpeljejo jih na otok Manus, na katerem so Avstralci zadrževali migrante. Med dolgotrajno izpostavljenostjo mučenju in trpljenju je spisal strašno knjigo, v kateri popisuje svojo usodo moškega, ki pet let preživi na otoku Manus, v zaporu in pregnanstvu, kot ujetnik avstralske vladne begunske politike. Knjige ni napisal na papir ali računalnik, ampak jo je natipkal na telefon in v obliki kratkih tekstovnih sporočil poročal o tem, kar se je dogajalo na otoku Manus in tako opozoril na nečloveško ravnanje z begunci in zaporniki. Pisal je v farsiju, odlomke pa pošiljal prevajalcu v angleščino Omidu Tofighianu. Boochanijeve besede so začeli brati po vsem svetu. Kot nakazuje naslov dela, Boochani v delu predstavi tudi kurdsko vprašanje. Da prihaja iz dežele rek, slapov, gora, pravi. Rodil se je v času, ki so mu rekli leta bežanja, ko so se ljudje pred bojnimi letali zatekali v gore. Imajo Kurdi sploh kakšnega prijatelja razen gora?, se sprašuje pripovedovalec.

Za pretresljivo branje je prejel več nagrad, med drugim nagrado Avstralije za najboljšo biografijo.

Zala Hrast

nazaj na seznam