Očetova ljubezen do hčerke preraste v posesivnost in preveliko zaščito, kar vodi očeta v norost

Švedska pisateljica Selma Lagerlöf (1858-1949) je prva ženska, ki je 1909 prejela Nobelovo nagrado za književnost in prva v državi s takim priznanjem. Njena najbolj znana dela so saga Gösta Berling, roman Jeruzalem, črtice Kristusove legende in mladinsko delo Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona.
Cesar Portugalije (1914) je zgodba očeta dninarja Jana Anderssona s Skrolycke. Ko so mu dali v naročje novorojenko Klaro Gullo »mu je v prsih začelo razbijati kot še nikoli… V tistem trenutku je dojel, kaj je tisto, kar mu je pognalo srce v dir… Spreletelo ga je, da človeka, ki ne čuti svojega srca ne v bolečini ne v veselju, gotovo ne gre šteti za pravega človeka.«
Njegova ljubezen do hčerke je postala preveč zaščitniška in posesivna. Zanjo je raztrgal celo poročno srajico, pravo bogastvo za reveža. Žena Katrina je v trdem bajtarskem življenju ostala realna. Jan je hodil na delo na posestvo Erika s Falle. Pri 18 letih pa Klara odide v širni svet, da bi zbrala denar za poplačilo bajtice svojih staršev. V velikem mestu se izgubi. Oče jo čaka na pomolu in ko izve, da je prostitutka, zapade v norost. Nosi papirnate zvezde trčene Ingeborg ter sprehajalno palico in kapo kaseto pokojnega gospodarja s Falle. Ko se Klara po 15 letih vrne, ne more sprejeti norega očeta. Mamo zvabi s seboj v mesto. Ko Jan zagleda odhajajočo ladjo, se vrže v vodo, da bi rešil svojo »cesarico«. Utone in Klara naroči poiskati njegovo truplo. Mati zboli in umre. Klara pokoplje oba starša, a srce se ji znova odpre, saj spozna, da je bil njen oče človek z velikim srcem. Ona pa je dobila od njiju toliko ljubezni in »takšno ljubezen je treba spremeniti v blagoslov.«
Čustveno branje, odnosi med starši in otroki so večna tema, ki se ponavlja v vseh rodovih. Branje tudi za današnje čase, ko starši preveč varujemo in ščitimo svoje otroke.

Irena Razingar

nazaj na seznam