“Ne želi[m] si napisati knjige, ki je bralec ne bi razumel in bi ga bilo zaradi tega sram.” (str. 14)

Pisateljičin prvi in najbolj odmeven roman je ciklus 44 zgodb – “kozarec gumbov”, kot ga je opisala. Čikaška avtorica mehiških korenin (in članica gibanja Chicano Civil Rights Movement ali El Movimenta, ki se bori za odpravo diskriminacije, rasizma in izkoriščanja) se je zgledovala po mojstrovini Jorgeja Luisa Borgesa z naslovom Stvaritelj, v kateri se avtor ravno tako subtilno razkriva. Njena dvojezičnost in nenehne selitve v otroštvu so ji omogočile pogled na svet s stališča vsaj dveh kultur in položaja zapostavljene ženske. Ta družbenokritični roman je pisala tako, da bi bil razumljiv in v užitek tudi tistim, ki sicer ne berejo. Besede so položene v usta mlade Esperanze, ki živi v latino četrti. V čistih in kratkih stavkih povsem neprizadeto opisuje težak vsakdan, največkrat žensk, ki so v tem okolju, kjer odrašča, nekaj povsem običajnega. Kar bralec sam zasluti med vrsticami, pa udari z vso močjo. Kljub vsemu, se sčasoma izkaže, da je odraščajoča Esperanza nekakšen most; njeno ime namreč v enem jeziku pomeni upanje, v drugem pa žalost in čakanje. Deklica, ki se je sramovala svoje hiše na Ulici Mango 4006, je odrasla v žensko, ki je zapisala: “Ne bojo vedeli, da sem odšla, da bi se lahko vrnila. Zaradi tistih, ki sem jih pustila tam. Zaradi tistih, ki ne morejo proč.” Bralcu polaga na srce, da se za svoj obstoj in proti neenakosti najprej borimo tako, da si ne zatiskamo oči in si eden drugemu pomagamo – vsak na svoji Ulici Mango.

Elkana Angelova

nazaj na seznam