Disleksija je medicinski pojem, specifične učne težave pa so pedagoški pojem. Oba pojma se uporabljata za opis stanja, ki je prirojeno, in številni raziskovalci menijo, da je to genetsko prenosljiva organska razlika v možganskem centru za jezik. Ne povzročajo je duševna prizadetost, okvara čutil, čustvene motnje ali kulturna prikrajšanost.
Najverjetneje obstajajo za disleksijo različni vzroki, vendar so najnovejše raziskave odkrile »gen«, ki bi lahko bil eden od možnih povzročiteljev. Največkrat pa kot vzrok težav navajamo organsko razliko v možganih, ki je dedna. Za disleksijo zaenkrat ne obstaja nobeno zdravilo, torej ima človek disleksijo za vse življenje, zato mora sam razviti strategije za premagovanje svojih specifičnih težav.
Disleksija je razširjena po vsem svetu ne glede na kulturo ali jezik in okoli 8 % prebivalstva ima sindrom, ki lahko ovira učenje; 2-4 % prebivalstva pa ima zaradi disleksije zelo hude težave. Osebe z disleksijo imajo težave pri osvajanju tako pisnega kot ustnega izražanja. Poleg težav pri obvladovanju branja, pisanja in črkovanja mnogi zamenjujejo smeri, zaporedja, besedne oznake in črke ter besede in številke, ki so videti ali slišati podobno. Brez prepoznavanja težav in ustrezne podpore pa otroci z disleksijo kljub inteligenci in motivaciji ne napredujejo tako kot njihovi vrstniki, medtem ko se po postavitvi diagnoze lahko vsakemu nudi usmerjeno, strukturirano in sistematično učno pomoč. Osebe z disleksijo potrebujejo tudi zelo veliko podpore in spodbude.
Disleksija ne pomeni pomanjkanja inteligence in številni ljudje z disleksijo z ustrezno pomočjo v šoli ali v zasebnim učiteljem dosežejo tudi univerzitetno izobrazbo.
Literatura, ki govori o specifičnih učnih težavah in je na voljo v naših enotah (s klikom na naslov knjige lahko preverite zalogo po naših enotah):
- Binder, Gislind, Michaelis, Richard (1999). Moj otrok vendar ni neumen: razvojne in učne motnje. Kres, Ljubljana
- Bučer, Alenka (2011). Biti mama posebnega otroka. Forma 7, Ljubljana.
- Davis, Donald D. (2008). Dar disleksije: zakaj nekateri pametni ljudje ne znajo brati in kako se tega lahko naučijo. V.B.Z., Ljubljana.
- Disleksija: vodnik za starše (2013). Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, Ljubljana.
- Faber, Adele, Mazlish, Elaine (1996). Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo. Mladinska knjiga, Ljubljana.
- Faber, Adele, Mazlish, Elaine (2000). Kako se pogovarjamo z otroki, da se lažje učijo. Mladinska knjiga, Ljubljana.
- Jelenc, Dora, Novljan, Egidija (2001). Matematika. Didakta, Radovljica, zbirka: Učitelj svetuje staršem.
- Kavker, Marija in sodelavke (1991). Brati, pisati, računati. Pomurska založba, Murska Sobota, zbirka: Izstopiti ne moreš ; knjiga 3. – Str. 68-94.
- Mikuš Kos, Anica (1991). Šola in duševno zdravje. Pomurska založba, Murska Sobota.
- Pečjak, Sonja (1996). Kako do boljšega branja. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
- Reid, Gavin (2002). Nekaj v prijateljsko pomoč: vodnik za starše otrok z disleksijo. Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Slovenije, Ljubljana.
- Raduly-Zorgo, Eva (2010). Disleksija – vodnik za tutorje. Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Slovenije, Ljubljana.
- Schwarz, Margret (2000). Težave pri računanju?: Kako lahko starši pomagajo. Kres, Ljubljana.
- Zupanc, Melita (2013). Živeti z disleksijo in talentom, Energijska knjiga 1. M-finance, Celje.
- Žagar, Drago (2012). Drugačni učenci. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana.8
- Žerdin, Tereza (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: kako jih odkrivamo in odpravljamo. Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Slovenije, Ljubljana.
- Žerdin, Tereza (1991). Težavice, težave, učne motnje. Pomurska založba, Murska Sobota, zbirka: Izstopiti ne moreš.
Seznam nekaterih internetnih strani, ki so vam lahko v pomoč pri iskanju informacij o disleksiji: