Sporočilo strpnosti, odpuščanja in ljubezni.

V to veličastno, mojstrsko izpeljano knjigo, vstopimo z dečkom in Senegala, Momom, ki živi z drugimi dečki pri svoji rejnici, ostareli gospe Madame Rosi. S svojim humorjem, bujno domišljijo, z zanimivimi besednimi preigravanji in otroškim dojemanjem sveta, nas popelje v svoj svet, ki ga oblikuje življenje med odraslimi in na ulici. Kot na dlani se izrisuje vsa surova resničnost življenja ljudi ob robu družbe. Momo s svojimi razmišljanji seže globoko in odstira tabuje večkulturnosti in različnosti. Še posebej se nas dotakne neposredna odkritost do starosti, bolezni, človeškega dostojanstva in smrti. S svojimi domislicami in tkanjem nežnih medosebnih niti omili krutost »matere narave«.
Momo se počuti kot varuh Madame Rosi. Po naključju najde njeno skrivališče, prostor v kleti, kjer si Madame Rosa najde zavetje. Tam so družinski predmeti, fotografije, tam se je lahko izgubljala v spominih ali zgolj sedela in zrla v neznano. Njenih zamaknjenosti, spominskih lukenj, je s časom vse več, kar pomeni, da je Rosa vse več v kleti. Momo ji mora obljubiti, da jo bo rešil, če in ko jo odpeljejo v bolnišnico. Momo obljubo drži, ko Roso odpeljejo v bolnišnico, jo reši. Nikomur ne pove, domov čez mesto jo odpelje na invalidskem vozičku. Njene obleke, nakit, fotografije odnese k njej v klet in skrbi zanjo vse do njenega konca.

Katja Bevk

nazaj na seznam