Ideja za roman, ki bi obravnaval čas avtoričinega odraščanja, z vsemi protesti, korupcijo in državljansko vojno v Gruziji, je zaradi težko opisljivih časov in kompleksnosti političnih vprašanj prerasla v družinsko sago, ki vpleta prelomne zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali celotno 20. stoletje s poudarkom na Gruziji, a z namenom prikaza razmer v širšem evropskem prostoru.

Nasilno 20. stoletje z revolucijo, obema svetovnima vojnama, stalinističnimi čistkami in državljanskimi vojnami je prikazano skozi pripoved sedmih članov družine Jaši, pri čemer se sliši predvsem glasove žensk, ki so kljub neštetim oviram in preizkušnjam prikazane kot odločne, živahne in čustvene osebnosti.

Avtorica je roman opisala kot barvito preprogo, kjer ena zgodba v sebi skriva nešteto drugih, ki kot nitke tkejo najrazličnejše vzorce, zato ni čudno, da se pripovedi posameznih glasov med seboj povezujejo in ustvarjajo čudovit mozaik karakterjev, ki jih oblikujejo predvsem ljubezen, bolečina, družinsko prekletstvo in osamljenost.

Več kot tisočstranski roman je po mnenju kritikov kombinacija dveh svetovnih klasik: Tolstojevega romana Vojna in mir in Marquezove mojstrovine Sto let samote, ki ju avtorica nadgrajuje z izjemnim poznavanjem zgodovinskih dejstev in svežim pristopom, saj med besedilo na prvi pogled naključno raztrosi misli znanih osebnosti, ki bodisi pritrjujejo bodisi negirajo vsebino.

Izjemno delo, kjer so kljub zajetnosti vse strani upravičene. Celo zadnje nepotiskane, ki so namenjene še nenapisani zgodbi najmlajše članice družine Jaši – Brilki.

nazaj na seznam