“Dokler bo imela pomisleke, dokler bo ravnala tako, kot ji narekuje vest, dokler se bo lahko vsako jutro pogledala v oči, ne bo pripadala nikomur drugemu razen sebi.”

Ofelija pod svojimi pravokotnimi in stalno polomljenimi očali in ponošenim govorečim šalom, ki ji dela družbo v urah samotarske službe, skriva nenavadna darova: zgolj z dotikom zna prebrati preteklost predmetov, v zrcalih pa se ne ogleduje, temveč jih prehaja. Zatopljena v skrb za zgodovinske Arhive mirno živi na svojem oboku, Animi, dokler je družinske starešinke ne zaročijo s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti družino in mu slediti na Oblakovo, v ledeni oklep zime ujeto lebdečo prestolnico Pola. Kaj neki je botrovalo odločitvi, da mu je bila za družico izbrana prav ona? In zakaj mora skrivati svojo identiteto?
Ne da bi poznala skrivnostne vzvode kot struna napetega dogajanja, Ofelija postane igračka sredi smrtno nevarne zarote.

Katja Bevk

nazaj na seznam