»Čutim, kako se mi v očeh nabirajo solze, in previdno iztegnem prste. Skozi steklo božam podobo fantka …«

Pred petimi leti je David začel služiti dosmrtno zaporno kazen za umor lastnega sina. Tiste usodne noči se ne spomni, edino le iznakaženega trupla poleg sebe. Njegova svakinja Rachel je bila prva obiskovalka in to šele po petih letih njegovega prestajanja kazni. Nepričakovano je dobila sled, da je njegov sin še živ, kar v Davidu sproži instinkt po pobegu iz zapora za vsako celo, le da najde svojega sina.

Petra Kadunc

nazaj na seznam