Avtor iskreno opisuje svojo življenjsko pot, ki jo je zaznamovalo soočenje z velikimi modrostmi Vzhoda in Kristusovim naukom.

Avtor p. Joseph-Marie Verlinde v knjigi iskreno opisuje svojo življenjsko pot, ki jo je zaznamovalo soočenje z velikimi modrostmi Vzhoda in Kristusovim naukom. To soočenje je doživljal kot učenec indijskega guruja Maharišija Maheš Jogija, pri katerem je ostal polna tri leta. Mahariši ga je sprejel celo kot “brahmacarya”, kar je ena izmed dveh oblik hinduističnega samostanskega življenja. Nato se je zgodil povsem nepričakovan dogodek, ki je popolnoma obrnil tok njegovega življenja. Spoznal je, da ga tisti, ki ga je v daljni tradiciji iskal na koncu sveta, potrpežljivo čaka, da bo zmožen spoznati in sprejeti njegovo navzočnost. Pustolovščina se je nadaljevala po vrnitvi v Evropo, kjer se je avtor srečal z ezoteričnim okultizmom, o katerem je spregovoril v svoji naslednji knjigi. Za Jacquesa Verlindeja je bila njegova “vzhodna” izkušnja “prepovedana” (interdite), ker ne dopušča več prostora za tisto, kar je izrečeno med dvema (inter-dit). Avtor je zapisal, da je stanje, v katerem delujejo okultne sile, stanje, ki človeka “ločuje” od od njega samega, od njegovega globokega jaza in s tem od Boga Očeta, ki mu v vsakem trenutku podarja bivanje osebnega bitja, ki je poklicano k srečanju v dialogu ljubezni.
Bistvo teološkega spora med med zahodom in vzhodom je v dveh stavkih strnil indijski modrec Sri Nisargadatta Maharaj (1897–1981): “Dokler se imaš za osebo, je tudi On oseba. Ko si vse, je tudi On vse.”

Jure Sinobad

nazaj na seznam