Knjižničarji ocenjujemo

 
Zadnji keltski poglavar
Ivan Sivec
ocenaocenaocenaocenaocena
ICO, Kamnik, 2014
Rimljani na naših tleh
272 strani
zgodovinski roman
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Zgodba o jantarski poti in junaškem Epu, bojevniku iz keltskega plemena Tavriskov iz gradišča ob Savi iz 1. st. pr. n. š.
Roman s podnaslovom Povest o zadnjih bojih in prvi ljubezni v Cezarjevem času je prvi del tetralogije Rimljani na naših tleh, ki si jo je Sivec zamislil ob 2000-letnici Emone. Izšel je tudi že drugi del, Usodna emonska lepotica, tretji in četrti del (Burja nad Mrzlo reko in Atila, Šiba božja) pa šele sledijo. Sivec je navdih za ta romaneskni ciklus črpal iz dveletnega preučevanja 70 različnih virov, ki jih navaja tudi v knjigi, k temu pa priložil več barvnih fotografij iz muzejskih arhivov. Spremno besedo o keltskih Tavriskih je prispeval arheolog Andrej Gaspari.

Roman je Sivec zastavil kot nekakšno »zgodbo v zgodbi v zgodbi«: napisal naj bi jo Prto, tajnik Epa Obsavskega, zadnjega keltskega junaka, zvitek s to zgodbo (v keltščini?) pa naj bi (prvoosebnemu) pisatelju, ki ima v sebi še »nekaj kapelj keltske krvi«, nekoč ponoči prinesel skrivnosten konjenik, on pa jo je le »prestavil« v slovenščino. Vsako poglavje se začenja s kratkim negativno-pozitivnim zapisom o keltski zgodovini, mitologiji, narodnem značaju, navadah in legendah (»o Keltih so mnogi pripovedovali« proti »Med tistimi, ki pa so se vendarle radi pogovarjali pošteno o keltskih plemenih«), potem pa sledi sama zgodba o jantarski poti, ki je takrat vodila skozi naše kraje, in junaškem Epu, bojevniku iz tavriškega plemena Merjaščevih prijateljev iz keltskega gradišča ob Savi, o njegovih podvigih in častihlepju, ki ga naposled pokoplje.

Zgodba se začne, ko se Epo iz spopada z Rimljani vrne kot junak. Rimljani iz Navportusa za povračilo napadejo njihovo gradišče in kljub Epovi zmagi zajamejo tudi Epovega tovariša Buja. Bujeva zaročenka Jantula se vrže Epu v objem. Ta na posvetovanju druidov, »modrecev izpod hrasto«, izve za ogrlico nesmrtnosti, ki naj bi jo nosil legendarni knez, ki bo pod sabo zopet združil vsa keltska plemena. Odloči se, da bo zbral manjkajoče jantarjeve jagode z ogrlice. Iz »zlatega mesta« Ogleja reši Buja in rojake, napade rimsko trgovsko ladjo na reki in se pripravlja na napad na Navportus. Ko Jantula Epu rodi sina, se hoče Bujo maščevati, a je v boju premagan in pobegne k Norikom na severu. Oblastihlepni Epo pa je nazadnje pripravljen krasti, goljufati, celo ubijati, samo da bi zbral vse jagode. Želja po oblasti ga pripelje tako daleč, da naposled celo obrne hrbet svojemu ljudstvu …

Kdor si želi še več podobnega branja, si lahko prebere Jalnove Bobre, Detelovo Jantarsko zvezo, Korošakovo Veliko sonce nad Evropo, Lovrenčičevo Karnsko kraljico, Noriško rapsodijo Mimi Malenškove, Tujca v Emoni Mire Mihelič, Carlijeve Zadnje dneve v Ogleju, Ellertovega in Gardonyijevega Atilo, Vitasove Vetrove stepe, Rodetov Spopad pri Mrzli reki, o Keltih pa si lahko pogleda kaj več v Hermovih Keltih in Eluerovih Keltih, prvih gospodarjih Evrope; vsem, ki berejo angleška besedila, priporočam tudi tetralogijo o Boudici, slavni keltski kraljici z Britanskega otoka iz 1. st. n. š. izpod peresa Mande Scott.