Listi z roba
Cankar, Izidor
Delo vsebuje korespondenco med umetnostnim zgodovinarjem Izidorjem Cankarjem in slikarjem Venom Pilonom v letih 1950 do 1957.
Veno PIlon je iz Pariza pošiljal Cankarju nove knjige s področja umetnosti in še kaj za Cankarjevo ženo Ničo Hribar.
Izidor Cankar je bil do svojega 40. leta duhovnik, po poroki je bil 10 let poslanik v obeh Amerikah. Ob ustanovitvi slovenske univerze 1919 je bil prvi predavatelj umetnostne zgodovine. Ob razpadu Avstro-Ogrske se je zavzel za državo južnih Slovanov.
Veno Pilon, Izidor Cankar in slikar France Mihelič so se spoznali v Parizu leta 1949. Prijateljske vezi so ohranili v pismih in občasnih srečanjih v svetovljanskem Parizu. Izidor Cankar je 1950 pomagal pri pripravi razstave o jugoslovanski srednjeveški umetnosti v Parizu. Po vojni so se v Parizu izpopolnjevali znani slovenski umetniki Miha Maleš, France Mihelič, Boris Kalin, Gabrijel Stupica, France Stele in še mnogi. V knjigi je zanimiv zapis, da je tudi mlada slikarka Melita Vovk, doma z Bleda, odnesla nekaj stvari za Cankarja iz Pariza v Ljubljano.
Povojni čas je bil za Izidorja Cankarja krut, čeprav je sprva zaupal novi oblasti. Za leto dni so ga poslali kot poslanika v Grčijo. Zakoncema Hribar so odvzeli hišo v Ljubljani, namenili so mu zelo skromno pokojnino. Umaknili so ga z uredniškega dela pri zbranih delih bratranca Ivana Cankarja.
Slikar Veno Pilon je živel do 1968 v Parizu, potem se je vrnil v rodno Ajdovščino. Prevajal je slovensko poezijo v francoski jezik. Pripravil je scenografijo za prvi slovenski film Na svoji zemlji. Po snemanju je imel veliko težav z dokumenti in državljanstvom v Franciji, kjer je imel ženo in sina.
Irene Mislej, vodja Pilonove galerije v Ajdovščini in Alenka Puhar, hči Franceta Miheliča, sta napisali odlični spremni besedi in predstavili vse tri velikane slovenske umetnosti in kulture.
Izidor Cankar je bil do svojega 40. leta duhovnik, po poroki je bil 10 let poslanik v obeh Amerikah. Ob ustanovitvi slovenske univerze 1919 je bil prvi predavatelj umetnostne zgodovine. Ob razpadu Avstro-Ogrske se je zavzel za državo južnih Slovanov.
Veno Pilon, Izidor Cankar in slikar France Mihelič so se spoznali v Parizu leta 1949. Prijateljske vezi so ohranili v pismih in občasnih srečanjih v svetovljanskem Parizu. Izidor Cankar je 1950 pomagal pri pripravi razstave o jugoslovanski srednjeveški umetnosti v Parizu. Po vojni so se v Parizu izpopolnjevali znani slovenski umetniki Miha Maleš, France Mihelič, Boris Kalin, Gabrijel Stupica, France Stele in še mnogi. V knjigi je zanimiv zapis, da je tudi mlada slikarka Melita Vovk, doma z Bleda, odnesla nekaj stvari za Cankarja iz Pariza v Ljubljano.
Povojni čas je bil za Izidorja Cankarja krut, čeprav je sprva zaupal novi oblasti. Za leto dni so ga poslali kot poslanika v Grčijo. Zakoncema Hribar so odvzeli hišo v Ljubljani, namenili so mu zelo skromno pokojnino. Umaknili so ga z uredniškega dela pri zbranih delih bratranca Ivana Cankarja.
Slikar Veno Pilon je živel do 1968 v Parizu, potem se je vrnil v rodno Ajdovščino. Prevajal je slovensko poezijo v francoski jezik. Pripravil je scenografijo za prvi slovenski film Na svoji zemlji. Po snemanju je imel veliko težav z dokumenti in državljanstvom v Franciji, kjer je imel ženo in sina.
Irene Mislej, vodja Pilonove galerije v Ajdovščini in Alenka Puhar, hči Franceta Miheliča, sta napisali odlični spremni besedi in predstavili vse tri velikane slovenske umetnosti in kulture.