Knjižničarji ocenjujemo

 
Na obronkih suhega jezera : pravljice
Šega, Vinko
ocenaocenaocenaocenaocena
Družina, 2014

132 strani
Slovensko leposlovje za odrasle – pravljice
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)

Pristno domače branje za vsak večer. Zanimive pravljice za odrasle z vzgojnim pridihom.
Vinko Šega je bil rojen leta 1917 v Grahovem pri Cerknici, v duhovnika je bil posvečen leta 1943, manj kot deset let za tem pa je bil krivično obsojen in zaprt. Med bivanjem v zaporu je svojim sojetnikom pripovedoval pravljice, ki se jih je spomnil še iz otroštva – nekatere bolj versko obarvane, druge malo manj. Te pravljice je pripovedoval tudi po prihodu iz zapora in v zadnjih letih pred smrtjo si je zaželel, da bi jih lahko izdal v zbirki z naslovom Na obronkih suhega jezera – naslov, razumljiv vsakemu, ki pozna njegov rojstni kraj. Zbirka nam tako prinaša obilo čudovitih pravljic, ki so polne življenjskih naukov, humorja in folklore, ne manjka pa tudi takih z bolj resno, že skorajda strašljivo, vsebino, kot sta na primer pravljici Dva pogreba in Strah v cerkvi. Za tiste, ki o pravljicah in folklori želijo vedeti kaj več, pa je spremno besedo k zbirki napisala Marija Stanonik. (vir: Bukla)
“V domači družini so nam otrokom oče večkrat pripovedovali ob topli peči ali pri lažjem delu, kot je ličkanje koruze in podobno. Zelo radi smo jih poslušali. Zapomnil sem si jih za vse življenje. Pripovedoval sem jih na župniji otrokom. Vsaka pravljica ima življenjski pouk, na katerega je lahko navezati vzgojni nasvet. Obenem so pravljice prijetno razvedrilo. Zato so jih moji sojetniki tako radi poslušali. Vsak je imel nad seboj kakšne bridkosti, da ni mogel spati.”
Bistvo knjige je v pripovedovanju pravljic kot podajanju žive besede. Čeravno gre v nekaterih pravljicah očitno za lokalno snov, pa Šega ne omenja krajev in časa ter ne navaja imen oseb v pravljicah. S tem dosega še večjo zračnost oziroma posplošenost povedanega. Prisrčno branje, predvsem za starejše generacije in ljubitelje vsega domačega.
Skip to content