Nenadoma se za njenim hrbtom pojavijo sence, ki so videti res grozljive. Zdi se ji, kot da se ji približujejo nekakšni človeški stvori /…/. (str.15)

Ana je uspešna študentka angleščine. Življenje se ji postavi na glavo, ko jo nenadne halucinacije, iz dneva v dan vse bolj žive in vsiljive, privedejo na zaprt oddelek bolnišnice za duševne bolezni. Soočenje, sprejemanje in spopadanje z boleznijo ni tako enostavno, ne za Ano ne za njene najbližje. Tudi potek zdravljenja ni tako kratkotrajen kot sprva izgleda. Sploh, ker se vse obrne v drugo smer …

Roman odkrito spregovori o shizofreniji, duševni bolezni, ki zamegli mišljenje in čustvovanje. Besedilo deluje avtentično, čuti se, da piscu motnja ni tuja. Spremna beseda razkriva, da so avtorji dejansko trije in da je ime Benjamin Okorn psevdonim: prvi Benjamin je pravi avtor zgodbe, ki se tudi sam spopada s psihiatrično diagnozo, drugi je njegov prijatelj, ki je po nareku pretipkaval besede v računalnik, tretji pa je vse skupaj pregledal, »spilil«, skratka spravil v dokončno podobo.

Besedilo bralca postopoma seznanja z motnjo in njenimi posledicami. Ni preveč lahkotno, niti ne pretežko. A je pristno in o njem po branju še premišljujemo …

Jera Tavčar

nazaj na seznam