“Rada bi nekaj občutila, ampak ni ničesar.”

Elsa in Thibault, glavna junaka romana, izmenično pripovedujeta svojo življenjsko zgodbo. Elsa je imela težko alpinistično nesrečo in je v komi že pet mesecev. V isti bolnišnici leži tudi Thibaultov brat, ki je zakrivil prometno nesrečo.
Elsa sliši, kaj se pogovarjajo njeni domači, prijatelji in zdravniki in se trudi, da bi na kakršen koli način lahko to pokazala. Žal zdravniki predlagajo, da bi jo odklopili, ker ni vidnega izboljšanja.
Thibault ne želi obiskovati brata, ker je vinjen povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrli dve najstnici in mu tega ne more odpustiti.
Nekega dne pa se Thibault po pomoti znajde v Elsini sobi in začneta se “pogovarjati”.

“Hočem obrniti glavo in odpreti oči, pa čeprav samo za pol sekunde, preden moj duh dokončno ugasne.”

Knjigo priporočam tistim, ki so brali knjigo Rešila me je solza.

Metka Repinc

nazaj na seznam