»Takole je Saul Adler: osrednji motiv nisi vedno ti.«

»Takole je, Jennifer Moreau: ti si tista, ki me je naredila za osrednji motiv.«

To je roman igre s časom med zgodovinskimi dogodki, kot so slavno prečkanje Abbey Road Beatlov, padec berlinskega zidu, brexit … ki se seveda lomijo tudi v osebna življenja in osebnosti posameznikov. V središče pisateljica postavi Saula, malce vase zagledanega študenta zgodovine v Londonu, s težkim otroštvom, ki pa se zaveda svoje fizične lepote, kar zna s pridom izkoristiti. In v tej igri, ko zavestno dopušča, da ga določa pogled drugih, je pravzaprav njihov ujetnik. Ironično je v razmerju z izjemno nadarjeno fotografinjo Jennifer. Malo pred odhodom v zloglasni Vzhodni Berlin, ga prav na tistem prehodu za pešce, kjer je slovita četverica prečkala Abbey Road, zbije avto. Tu začne zrcalo njegove samopodobe pokati.

Roman je premišljeno zasnovan. Razdeljen je na dve obdobji, od 1988 in od 2016, in čeprav ga je treba brati natančno, je ravno prav zapleten, da bralcu ni treba listati nazaj in ni prikrajšan za užitek tekočega branja. Že kakšen večji namig o vsebini lahko hitro pokvari glavni preobrat. Jezik pa se do take mere približa naravnemu načinu notranjega razmišljanja, da nas ujame že v prvih stavkih in ne zahteva začetnega prilagajanja.

Deborah Levy, ena najpomembnejših sodobnih britanskih pisateljic in dramatičark, pravi, da rada raziskuje in toliko preobrača stereotipe, dokler ne ostaneta toplina in tovarištvo. Kaj je dala (spre)videti svojemu junaku Saulu Adlerju? …

Elkana Angelova

nazaj na seznam