Osvobojena : spomini







»Od nekdaj sem vedela, da oče veruje v drugačnega boga. Čeprav smo zahajali v isto cerkev kot vsi, sem se že kot otrok zavedala, da je naša vera drugačna. Drugi so verjeli v spodobnost, mi smo v njej živeli. Drugi so verjeli, v Božjo moč zdravljenja, mi s

Tara je odrasla v posebni ameriški družini mormonov. Oče je bil zelo karizmatičen, verski fanatik, ki je verjel v konec sveta. Mama je bila tiha ženska z zdravilskim darom. V družini je bilo sedem otrok, Tara je bila najmlajša. V šolo niso hodili, vsi so delali na očetovem odpadu in se pripravljali na konec sveta. V družini je bila deležna nerazumevanja in tudi nasilja, pred katerim so si vsi ostali zatiskali oči. Tara se na lastno pest in proti volji svoje družine odpravi šolat in z ogromno volje tudi konča univerzo Cambridge. Kot 30-letna doktorica zgodovine napiše te spomine na odraščanje. Avtorica pravi : »to ni knjiga o mormonstvu, pa tudi ne o katerikoli drugi obliki verskega prepričanja.« To je zgodba, ki govori o težkem notranjem boju med željo po izobrazbi ali pripadnosti družini, ki tega ni odobravala.
Toplo priporočam.
»Z delom in leti študija sem si hotela kupiti en sam privilegij: da spoznam in okusim več resnic, kot mi jih je ponujal oče, in z njimi oblikujem svoj lastni jaz. Spoznala sem, da je pri ustvarjanju osebnosti bistvena sposobnost, da znaš ovrednotiti čim več misli, življenjskih zgodb in nazorov.« (T.W.)
Toplo priporočam.
»Z delom in leti študija sem si hotela kupiti en sam privilegij: da spoznam in okusim več resnic, kot mi jih je ponujal oče, in z njimi oblikujem svoj lastni jaz. Spoznala sem, da je pri ustvarjanju osebnosti bistvena sposobnost, da znaš ovrednotiti čim več misli, življenjskih zgodb in nazorov.« (T.W.)