Svetina, Ivo
Res, moje potovanje v Malabar ni bilo beg pred demoni, ne beg pred domom, ki ga ni bilo več, ampak beg pred strahom, ki se je vse bolj bal samega sebe. (str. 16)
Pesnik Ivo Svetina je knjigo Malabar zastavil kot popotniški dnevnik. Navdih zanjo je našel v knjigi A Momentus Journey portugalskega raziskovalca Duarteja Barbosa. Knjiga je podroben popis poti, ki jo je portugalski raziskovalec opravil k malbarskim obalam, ki so bile mnogim podobe raja.
Svetinov junak se poda na pot, ker je želel ubežati pred spomini na ljubljeno žensko. Na poti sledimo njegovim premišljevanjem, osebnimi samoizpraševanji, spominih o marsičem. Meja med realnostjo in fikcijo je mestoma skoraj zabrisana. Ton pripovedi je nesrečen, ker je nesrečen popotnik, ki hrepeni po nečem, česar ne more imeti. Sprašuje se o smislu pa o tem, kako zapolniti svojo praznino. Njegova pesniška govorica izkazuje mnogo, od vulgarizmov do poetičnosti.
Razgledanost avtorja se kaže v vseh pogledih. Zahteva pozornega bralca, ki za razlago mnogoterih pomenov mora pobrskati globlje.
