Ko smo priča eksploziji zla, ki se ponaša z neverjetno domišljijo in napadalnostjo.

Svetlana Velmar-Janković (1933-2014), priznana sodobna srbska pisateljica, je mednarodno veljavo doživela prav z romanom Lagum leta 1990. Bogate biografske izkušnje in zavedanje, da se človeštvo nikoli ničesar ne nauči, so pripeljale do ideje o ubeseditvi razmer v Srbiji med in po drugi svetovni vojni.

Družbenopolitični roman obravnava usodo družine Pavlović, ki se kot del beograjske elite v 30. letih prejšnjega stoletja vdaja brezskrbnemu življenju in polno udejstvuje na kulturnem in družabnem področju. Vojna in sprememba oblasti pa jih spravi v obup in pahne v boj za preživetje. Zgodba je večplastna in razgibana, saj jo doživljamo skozi pripoved ostarele Milice Pavlović, žene, ki jo je sprememba najbolj prizadela. Izginotje moža, odvzem materialnih dobrin in odrivanje na skrajni rob družbe so hud udarec za izobraženo in kultivirano damo z dvema otrokoma, še hujše pa je ponižanje, ki ga je deležna od ljudi, za katere je mislila, da so na njeni strani.

Zahtevno, a jezikovno bogato pisanje avtorice, ki skozi besedilo prikaže propad meščanstva in vzpon komunizma, je podprto s kritično zastavljeno idejo o pokvarjenosti tistih, ki bi morali vestno slediti idealom, pa jih prej ali slej pogoltne lagum – kraj teme, arhetipsko zlo, ki zagrne in požre vse po vrsti.

Barbara Klinar

nazaj na seznam