Avtor obravnava dve temi, značilni za ves svet; osamljenost starejših ljudi in rasizem.

Glavni protagonist zgodbe je štiriinosemdesetletni Londončan Hubert, ki se po smrti žene zapre v svoj svet.
Edina vez z ljudmi so telefonski pogovori s hčerko, ki živi v Avstraliji. Dejstvo, da
je sam in osamljen, ji zamolči in napleta vsemogoče zgodbice o tem s kom vse se druži.
Hubert laže.
Resnica je, da so njegovi dnevi samotni. Nekega dne pa se na vratih pojavi mlada soseda z majhno punčko in Hubert je postavljen pred izziv. Prijateljevanja se brani na vse pretege.
Postavljen je pred nemogočo nalogo. Narediti svoje resnično življenje čim bolj podobno svojemu lažnemu, preden pride resnica na dan. Njegova hči namreč napove svoj skorajšnji obisk.
Zaplete se v dokaj drzen načrt skupnosti, ki skuša enkrat za vselej končati osamljenost. In njegovo življenje se začne korenito spreminjati. Pogreša svojo prejšnjo izoliranost. Navada je res železna srajca. Toda ob njem so dobri prijatelji in Hubert se odpira novim priložnostim.
V posameznih poglavjih pripovedi se prepleta sedanjost s preteklostjo. Hubert ima nadvse razburljivo življenjsko zgodbo. Je priseljenec z Jamajke in v Londonu mu ni bilo lahko. Angleška družba je bila izrazito rasistično nastrojena. Ljubezen med temnopoltim mladeničem in belopoltim dekletom je naletela na zgražanje in odpor. Zmagala je ljubezen.
Pripoved nudi pronicljiv vpogled v družbene razmere Anglije 20. in 21. stoletja.

Marta Dobravec

nazaj na seznam