Knjige so skozi dolgo zgodovino omogočale prenos znanja novim generacijam. Zaradi svoje kulturne narave so si izborile poseben status. Domače knjižnice nam omogočajo hranjenje literature, ki je pomembna za naš osebni (mentalni, duševni, poslovni) razvoj.

Avtorica Pia Marincelj (1992) , zaposlena v knjižnici v Kočevju je za svoje magistrsko delo na FF, smer založništvo, izbrala raziskovalno nalogo o življenju knjig v domačih knjižnicah na Slovenskem v zadnjih 60 letih. Podatke je povzela iz desetih letnikov revije Naš dom in preko spletne ankete kupcev knjig EMKE. Prišla je do zanimivih rezultatov:
• Nekoč je domača knjižnica nosila pomembno vlogo v slovenskem domu.
• Število domačih knjižnih polic se je v 60 letih občutno zmanjšalo, predvsem zaradi pojava novega medija-televizorja. Zamenjale so jih samostojne poličke z majhnim številom knjig, ki so bolj dekorativnega značaja.
• Po letu 2000 velik upad zanimanja za knjigo (porast računalnikov).
• Po mnenju sodelujočih v raziskavi knjiga ostaja pomembno sredstvo preživljanja prostega časa.

Dotaknila se je tudi urejanja domače knjižnice, ki naj bo svetla, dostopna vsem članom družine, z naravno svetlobo, pomena čiščenja knjig, saj so prašne in plesnive knjige vzrok za številne bolezni (predvsem knjižničarjev): rak na pljučih, srčni infarkt, alergije, depresije.
Kljub vsemu ima domača knjižnica veliko pozitivnih učinkov, saj prisotnost knjig v prostoru na vse družinske člane učinkuje kot motivacija za branje.

Darja Cvetrežnik