

Usodo tistega, ki bi se lahko upravičeno utapljali v brezupu, nemoči in samopomilovanju, ker je v danem trenutku ostal zapuščen, Lisa Ko prikaže dostojanstveno, brez dramatiziranja. Roman preveva volja do življenja ter ljubezen do svobode in glasbe. Na zelo otipljiv način upodobi subtilne vzorce moči in nemoči v vsakdanjem življenju, denimo prehajanja iz enega jezika v drugega, in druge strategije, ki jih v nenehni opreznosti in strahu oblikujemo, da ne bi ostali »drobtine« ali se kako drugače izpostavili. Vsi smo kdaj tisti, ki odhajajo, drugič spet tisti, ki so jih zapustili … Imamo zaradi teh izkušenj kaj več posluha eden za drugega?