Knjižničarji ocenjujemo

 
Nebesni dih: naravoslovna zgodovina vetra
Watson, Lyall
ocenaocenaocenaocenaocena
Beletrina, 2020
Koda
432 strani
poljudna monografija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
»Knjiga ponuja vse, kar ste si vedno želeli vedeti o ničemer. /…/ In [je] priznanje ter počastitev ogromnega dolga.« Lyall Watson
Da smo del nečesa večjega, nas skozi svojo naravoslovno zgodovino vetra opominja Lyall Watson, ki se je imel zaradi svojih raznolikih področij raziskovanja za znanstvenega nomada. Bil je tudi preučevalec pregovorno najmanj oprijemljivega pojava. Vsak piš bi nas moral spomniti, da je Zemlja sama živ organizem, saj je veter njen dih. Kot vodnik z osupljivo zakladnico znanja in darom pripovednika, nas popelje od nastanka vesolja in kompleksne ekologije galaksije do »prepihane« Zemlje danes; na primer naše najmogočnejše oceanske reke, Humboldtovega toka, pa seveda plasti atmosfere, ki preseneča s svojimi fizikalnimi posebnostmi in nevidnim ekološkim bogastvom, ki se lahko kosa s tistim v deževnem gozdu. Prikaže nekaj osupljivih »naravnih vetrnih bitij« in navsezadnje človeka, ki se je spretno prilagajal – veter je tisti, ki je gnal ljudi do civilizacije ter krojil izide bitke in zgodovino. Njegovi miti o vetru, pa so zgodba zase. Ti še živijo, saj ga enostavno še vedno ne zmoremo dovolj razumeti. Posebna trdoživost se kaže tudi v jeziku, ki se upira spremembam, ko gre za besede, vezane na veter, dih, duh, dušo.

Izjemen nabor strokovnega znanja, povezav med različnim polji preučevanja in starih modrosti, podanih v jeziku, ki jasno in enostavno slika zapletene pojave, je star že 40 let. Ob novih znanstvenih dognanjih bi se Watson najbrž navduševal. Kaj pa bi napisal ob pogledu na zdajšnje stanje njemu tako ljube Gaje? Dediščina, ki nam jo je zapustil ta »sodobni varuh vetrov«, je dragocena: biti živ ne pomeni le dihati, temveč se po otroško čuditi – čuditi se vetru in neverjetnosti življenja.