Je zgodba o deklici Faniki, ki vidi več, kot vidijo ostali. Stara je šele devet let, vendar je njen svet domišljije in dogodivščin večji kot pri marsikaterem starejšem. Fanika je mlekarica, pridna in zvedava, ne zaveda pa se moči, ki jo nosi v sebi, to pa opazijo druga čarobna bitja okrog nje. To moč je podedovala po babici – Trpinovi mamki, ki je s svojo tiho skrivno čarovnijo uravnavala svet Krede in njenih bitij. Fanika je zelo pogumna, seveda čuti strah, vendar ga brez težav premaga, nad vodno pošast gre kar s ponvijo. Vendar ni sama, ob strani ji stojijo tudi miceni svobodni možje ali Nek Mek Figli, pa zakleti krastač s svojimi nasveti (hm, ne spomni se točno, kaj je bil v prejšnjem življenju, ampak najbrž ne princ ;-)), prijazna čarovnica gospodična Cek in spomin na babico. Ko Faniki vilinska kraljica ugrabi bratca Voranca, se z druščino odpravi na tvegano in napeto pot, da bi bratca rešila.

Zgodba me je popolnoma navdušila in odnesla v svoj domišljijski svet. Domislice Terryja Prattcheta so res neverjetne, njegov humor pa še poudarjen z odličnim prevodom Boštjana Gorenca. Poleg tega pa je knjiga polna življenjskih resnic in modrosti, ki jih pogosto spregledamo.

“Dobro. Torej … če zaupaš vase …”
“Ja?”
“… in verjameš v svoje sanj …”
“Ja?”
“… in slediš svoji zvezdi …”
“Ja?”
” … te bodo vseeno premagali ljudje, ki so svoj čas porabili za trdo delo in učenje in niso bili takšne lenobe. Adijo.”

nazaj na seznam