Vsak žaluje drugače. Lepo bi bilo imeti nekoga, ki bi razumel kaj čutiš in poslušal, ne da bi te obsojal.

Anna beleži leta, mesece in dneve, odkar Spencerja ni več. To je vsakodnevni boleč opomnik, kako je življenje drugačno brez osebe, ki jo ljubiš. Zakaj je takrat vztrajala, da je šel v trgovino? Bi lahko kaj spremenila? Anna krivi sebe. Nekajkrat, ko je bila na tleh, je klicala na številko mobilnega telefona samo zato, da bi slišala glas svojega mrtvega moža, a tokrat se na silvestrovo odzove glas tujca. Sprva je šokirana. Ugotovi, da je bila Spencerjeva številka dodeljena moškemu po imenu Brody. Odloči se, da ga ponovno pokliče. Počasi mu začne izlivati svoje srce. Spozna, da jo posluša, ne da bi jo obsojal. Brody jo razume. Tudi on žaluje zaradi nekoga. Drug drugega podpirata skozi žalovanje, si pomagata postati močnejša in premagovati svoje strahove.
Fiona Lucas je napisala tudi druge knjige pod imenom Fiona Harper, vendar je ta edina, ki je prevedena v slovenščino.

»Žalovanje je čudna reč,« je počasi začel. »Ljudje ob tej besedi pomislijo na žalost, vendar je precej bolj zapleteno. Toliko plasti ima, toliko občutkov, ki se prepletajo – med njimi je tudi jeza.« (str. 210)

Alenka Gašperin

nazaj na seznam