Midva
Nicholls, David
Mladinska knjiga, 2016
Kapučino
450 strani
družbeni roman, potopisni roman
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Kapučino
450 strani
družbeni roman, potopisni roman
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC) 
Ohladitev partnerskih odnosov. Ona se odloči, da bo šla. In to prav v času, ko njun edinec odhaja na študij. Še prej pa gredo na skupne počitnice …
V romanu Midva angleškega avtorja Davida Nichollsa se na berljiv, optimističen način izpiše razvojna stopnja v nekem zakonu, ko zagrozi praznina po otrokovem odhodu iz domačega gnezda, hkrati pa zakon načnejo razlike med obema zakoncema, ki pa so ju nekoč povezovale.
Pripovedovalec zgodbe je Douglas Petersen, biokemik v srednjih letih, ki ga žena Connie nepričakovano obvesti, da ga zapušča. Preden je svojo ženo spoznal, se je predano posvečal službi, delo mu je dajalo navidezen občutek veselja in zadovoljstva, zasebno pa je bil brez družabnih stikov precej osamljen. Connie, umetnica, svetovljanka, je njegovo živo nasprotje –
družabna, večna “žurerka” ga je prebudila iz vloge zgolj opazovalca življenja.
Ko se Douglas zave, da je njune sreče konec, je sprva zmeden in obupan, panika se kmalu sprevrže v odločnost: “Obstaja pregovor, da moraš človeka, ki ga ljubiš, osvoboditi. Kakšna traparija! Če nekoga ljubiš, ga moraš privezati nase s težko kovinsko verigo.” S to mislijo se z družino poda na zadnje skupne počitnice, na katerih bo skušal ženo ponovno osvojiti in se zbližati z odtujenim sinom.
Z veliko mero humorja opisuje z umetnostjo obogateno potovanje po Evropi, hkrati pa povzame zakon s Connie z vsemi vzponi in padci.
Pripovedovalec zgodbe je Douglas Petersen, biokemik v srednjih letih, ki ga žena Connie nepričakovano obvesti, da ga zapušča. Preden je svojo ženo spoznal, se je predano posvečal službi, delo mu je dajalo navidezen občutek veselja in zadovoljstva, zasebno pa je bil brez družabnih stikov precej osamljen. Connie, umetnica, svetovljanka, je njegovo živo nasprotje –
družabna, večna “žurerka” ga je prebudila iz vloge zgolj opazovalca življenja.
Ko se Douglas zave, da je njune sreče konec, je sprva zmeden in obupan, panika se kmalu sprevrže v odločnost: “Obstaja pregovor, da moraš človeka, ki ga ljubiš, osvoboditi. Kakšna traparija! Če nekoga ljubiš, ga moraš privezati nase s težko kovinsko verigo.” S to mislijo se z družino poda na zadnje skupne počitnice, na katerih bo skušal ženo ponovno osvojiti in se zbližati z odtujenim sinom.
Z veliko mero humorja opisuje z umetnostjo obogateno potovanje po Evropi, hkrati pa povzame zakon s Connie z vsemi vzponi in padci.
