Knjižničarji ocenjujemo

 
Slovenske pravljičarke (1848-1918) in evropska tradicija od trubaduric do pravljičark
Zipes, Jack David
ocenaocenaocenaocenaocena
Pedagoška fakulteta, 2020

232 strani
strokovna literatura
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)

Knjiga je poklon ženskam, ki so kljub patriarhalni družbi sledile svojim idealom ter ustvarile čudovit opus pravljic, v katerih ženske niso pasivne, podrejene moškim, ampak z iznajdljivostjo doživijo srečen konec, ki daje upanje tudi drugim.
Knjiga nam prikaže zgodovinski pregled avtoric od srednjeveških trubaduric, razsvetljenskih precioz do romantičnih in sodobnih pravljičark.
Pravljičarke avtorji delijo na pripovedovalke, kot je bila Dorothea Viehmman, najpomembnejši vir bratov Grimm in zapisovalke pravljic. Laura Gonzenbach je zapisovala sicilijanske pravljice. Čeprav so namenjene tudi otrokom, jih ni očistila nasilnih prizorov in je ohranila avtentičnost pripovedovanja. V njenih zgodbah nastopajo močne, dejavne ženske. O preganjanih ženskah, ki so bile žrtve posilstva, stradanja, poskusa umora, krvoskrunstva, so poleg nje pisale tudi Levesquejeva, Buskova, Nemceva.
19. stoletje je bilo zlato stoletje pravljic. To je veljalo tudi v Sloveniji. Josipina Turnograjska je leta 1852 objavila prvo pravljico Rožmanova Lenčica. Tekst je bil namenjen otrokom, kontekst odraslim. Sledile so ji Paulina Pajk, Luiza Pesjak, Marica Strnad Cizelj. To so bile izobražene ženske pisateljice. Pravljice, ki so krožile med pripovedovalkami, so zapisovali Štrekelj, Križnik, Matičetov.
V prvi polovici 20. stoletja so se začele tudi pravljične ure v hotelu Union v Ljubljani. Med sodobnimi pravljičarkami so omenjene Kristina Brenk, Svetlana Makarovič, Anja Štefan, Irena Cerar, Ljuba Jenče.
Odlično branje za vse, ki vas zanimajo pravljice in imate v sebi še kaj otroškega.
Skip to content