Čudovit, a trpek portret ženske iz srednjega veka.

Roman, ki ga je belgijski pisatelj pisal od leta 1994 do 2015 – pisal ga je na podlagi tisoč let starega hebrejskega dokumenta, ki so ga našli v sinagogi v Kairu. Ta dokument odstira skrivnost temačne francoske zgodovine in razkriva zgodbo o skrivnostni in prepovedani ljubezni med mlado kristjanko in judom. Okoli leta 1090 se par zavoljo silne ljubezni odloči tvegati svoje življenje in zbežati na kar 900 kilometrov dolgo pot.

Roman v prvi polovici sledi njuni skupni poti, po pogromu v vasici, kjer sta se začasno ustalila in ustvarila družino, pa roman spremlja samo še njeno pot. Ta je polna nevarnosti, poleg tega je junakinja tudi notranje razklana – stalno mora tajiti svojo vero, identiteto, ves čas jo prevevata notranji nemir in osamljenost.

Avtor se v pripoved meša kot pripovedovalec in priča. Razmerje med fakti in fikcijo je včasih težko določljivo, z bralcem se pogosto igra, ko ta išče njuno mejo. Gre po poti, ki jo prehodi »tujka«, se vpleta v pripoved, prehojeno pot hoče doživeti, izkusiti, videti, kar je videla ona, čutiti, kar je čutila ona. Na podlagi ohranjenega zapisa skuša oživeti portret ženske iz srednjega veka. Grenko, ganljivo, čudovito.

Jera Tavčar

nazaj na seznam