Knjižničarji ocenjujemo

 
Sijaj železa v zgodovini : zgodba o železu, Slovenih in Slovencih
Cundrič, Ivo Janez
ocenaocenaocenaocenaocena
Samozaložba : I. J. Cundrič ; Žirovnica, 2020
189 strani
domoznanstvo, železarstvo, zgodovina, metalurgija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Ob izidu Cundričeve prve knjige je bohinjski rojak, akademik dr. Joža Mahnič navdušeno izjavil: "Knjiga je praznik za Bohinj!" To v enaki ali še večji meri velja tudi za knjigo "Sijaj železa v zgodovini".
Ivo Janez Cundrič je dipl. inženir metalurgije in Bohinjec po rodu in srcu. Leta 1994 je v družbi ACRONI sredi postopkov sanacije Slovenskih železarn doživel hude krivice in nezakonitosti. Ostal je brez kariere in zaposlitve, kršitve človekovih pravic so se nadaljevale tudi na slovenskih sodiščih. Sodna kalvarija se je končala šele v letu 2006 z razsodbo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodišče je ugotovilo, da je slovensko pravosodje kršilo pravico do poštenega sojenja in naložilo kazen državi Sloveniji. Trpka življenjska izkušnja je povzročila, da se je Ivo Cundrič začel ukvarjati z zgodovino železarstva. "Ko sem razumel, kje ima hudič mlade, sem obupal nad slovensko družbeno stvarnostjo in se zatekel med starodavne, pozabljene železarje", je zapisal.
Leta 2002 je napisal knjigo "Pozabljeno bohinjsko zlato", po kateri je režiser in scenarist Jadran Sterle posnel nekaj odmevnih dokumentarnih filmov in oddaj. Ob izidu knjige je bohinjski rojak, akademik dr. Joža Mahnič navdušeno izjavil: "Knjiga je praznik za Bohinj!" To v enaki ali še večji meri velja tudi za knjigo "Sijaj železa v zgodovini", ki je izšla marca letos. Avtor v njej išče odgovor na vprašanje, od kod je prišlo znanje o pridobivanju železa in pokaže nosilce železnodobne produkcije. Med temi so bili tudi predniki Slovencev, ki so pustili sledi v imenih hribov, dolin in rek na celotnem etničnem prostoru nekdanjega Norika. Središčno območje tega prostora je na ozemlju današnje Slovenije, zato ni naključje, da so kleni Bohinjci ohranili spomin na starodavno metalurško znanje svojih davnih prednikov.
Prilagoditev strani