»Nostalgija.«

V knjigi je nanizanih dvainštirideset kratkih zgodb, ki so spomini na otroštvo oz. odraščanje najmlajšega od sedmih bratov. So nekakšni odlomki pomembnih trenutkov iz njihovega življena. V njih je čutiti veliko topline in povezanosti. V zgodbah je precej smešnih ter igrivih situacij, marsikatera pa prikliče nasmeh na obraz. Spominja na čase, ko smo si sami izmišljali igre, bili veliko zunaj in smo res lahko bili otroci.

»Potem je eden mojih bratov sedel vanj in potem še drugi in še tretji, lepo po vrsti in po starosti. Jasno jim je postalo, da sem imel prav, a niso hoteli priznati, da je čoln tesen. Z vsakim bratom, ki je stopil vanj, je bil še tesnejši. Vztrajali so, da je Optimist velik čoln, čisto pravi pravcati, a ko so bili v njem prav vsi bratje, najstarejši, najtišji, najiskrenejši, najskrivnostnejši, najnežnejši in najhitrejši, so marali priznati, da zame ni več prostora.« str. 104

Alenka Gašperin

nazaj na seznam