Knjižničarji ocenjujemo

 
Pišem sebi : eseji
Pine, Emilie
ocenaocenaocenaocenaocena
Eno, 2019
216 strani
dnevnik
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
O predelovanju osebne zgodovine in nuji, da se jo zapiše – predvsem sebi.
Knjiga je avtoričino potovanje po njeni osebni zgodovini. Muči jo, ker ne ve, kako naj določene stvari kategorizira. Čuti potrebo, da se izpove, predvsem sebi.

Celotno prvo poglavje namenja očetu, alkoholiku, in se skozi izpoved pogosto vrača k njemu, pa k ločitvi staršev, ki je pustila posledice v njenem življenju – zamenjala je več srednjih šol, se spopadala z motnjami prehranjevanja, preizkušala droge, alkohol. In ko že skoraj izgubi nadzor nad življenjem, se nekako pobere. In ko da občutek, da je danes, ko poučuje dramo na univerzi v Dublinu, njeno življenje zopet v ravnovesju, se razkrije, da pravzaprav še ni vsega predelala. Od tod čuti potrebo, da potlačene spomine zapiše. Kot zapiše sama – da »krvavi na papir«.

Izpoved zaključi zelo motivacijsko, strnjeno in brez samopomilovanja. Priporočam bralcem, ki imajo radi osebne zgodbe.