Mali sončni Burundi leta 1993 zajame val množičnega nasilja iz sosednje Ruande.

Pet prijateljev iz slepe ulice v mestu Rumonge je neločljivih. V njihov običajen vsakdan, zapolnjenim s šolo, pohodi izmikanja mangov in prebijanjem popoldnevov v zapuščenem kombiju na polju, se priplazita strah in sumničenje. Gabriel, ki sta ga mama iz Ruande in še zlasti oče, Francoz v Burundiju, vzgajala tako, da je bil čim manj izpostavljen žgočim političnim temam in rasni delitvi, to spremembo še posebej močno občuti. »Kot slepec, ki se mu povrne vid,« se nauči brati še tako drobne razlike v videzu, gestah in navadah. Celo tako absurdna opazka, kot je oblika nosu, zdaj postane usodna. Vsak je zaznamovan in žrtev je vse več. Sredi vrtinca maščevanja, ki ga poganja nasilje, Gabriel skuša ostati nevtralen. Kmalu je tudi sam potisnjen v nemogočo situacijo. 25 let kasneje se z varne, osamljene razdalje v Franciji, s svoje nove »slepe ulice«, spominja svojega otroštva, iz katerega je bil prezgodaj izgnan.
V svojem prvem romanu Gaël Faye prepleta dva glasova, glas 10-letnega in 35-letnega Gabriela, ki nista vedno jasno ločena. Avtor, sicer glasbenik, je tudi sam francosko-ruandskega rodu in je s svojo družino kot otrok ušel nasilju v rodnem Burundiju – v deželici, ki ji je preostali svet obrnil hrbet – kjer divja še danes.

Elkana Angelova

nazaj na seznam