Le kdaj se bo človek naveličal strahot?

Victor Hugo (1802-1885), francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in politik, velja za najvplivnejšega romantičnega pisatelja 19. stoletja. Čeprav je bolj znan po romanih Nesrečniki in Notredamski zvonar, je v svojem zadnjem romanu Triindevetdeset, ki je prvič preveden v celoti, potrdil svoje mojstrstvo.
Zgodovinski roman sega v leto 1793, v strahotni čas francoske revolucije, ko je francoski narod na preizkušnji. Kraljevine ni več, kralj Ludvik XVI. je usmrčen, republika stopa v svoje drugo leto, ki je zaznamovano z vojno z Anglijo in Prusijo in z vsesplošnim pomanjkanjem. Prav to izzove upor, pravo državljansko vojno, ki zajame predvsem Bretanijo in njeno deželo Vendejo.
Prav vendejski upor je mesto dogajanja, kjer se življenja treh protagonistov usodno povežejo. Marki Lantenac predstavlja preteklost in monarhijo, bivši duhovnik Cimourdain sedanjost in revolucijo, poveljnik bataljona Gauvain pa prihodnost in republiko. Nad vsemi pa bdi konvent, ustavodajna skupščina, ki je »kotel, v katerem je vrela strahota, a klil tudi napredek.« Bo zmagal teror ali usmiljenje, smrt ali življenje, strah ali mir?
Hugo je roman napisal pod vtisom krvave zadušitve pariške komune leta 1871, zato iz besedila vejejo vrednote sočutja, humanosti in pravičnosti. Čeprav je na strani republikancev, hkrati zagovarja tradicionalne vrednote in nobena stran ni prikazana pristransko. Ideali vseh so razumljivi, le pot do njihove uresničitve je preveč kruta in neusmiljena.
Vrhunsko branje, ki s svojim pesniškim ritmom dobesedno prosi, da se prepustimo avtorjevemu pletenju zgodbe, čeprav nam manjka poznavanje dejstev o ozadju in poteku francoske revolucije. Kar pa lahko nadoknadimo s kakšnim od zgodovinskih del s to tematiko.

Barbara Klinar

nazaj na seznam