Ljudje iz Maribora
Partljič, Tone
Beletrina, 2017
Knjižna zbirka Beletrina
305 strani
kratke zgodbe
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Knjižna zbirka Beletrina
305 strani
kratke zgodbe
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC) 
Pisatelj se sprehaja po pobreškem pokopališču v rodnem Mariboru. Spomeniki ga spominjajo na mnoge ljudi, ki so zaznamovali preteklost Maribora. Zgodbe malih in preprostih ljudi opiše z veliko ljubeznijo.
Pobreški Prezident je posebnež, prizadet fant, ki izgine z nemško okupacijo mesta. Njegovo zgodbo pisatelju pripoveduje njegov sin, upokojeni profesor.
Kneginja Elizabeta Obolenska je z družino emigrirala iz Rusije pred revolucijo. Delala je v Študijski knjižnici, ki jo je vodil pesnik Janko Glazer. Strogo je vzgajala bralce k lepemu odnosu do knjige. Med vojno je postala vodja nemške knjižnice, po vojni je odšla k hčerki v Kanado. Njen dnevnik so pisatelju posredovali knjižničarji z domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor.
Pisatelj Prežihov Voranc je svoje zadnje dneve preživljal v Mariboru. Opisana je njegova politična izločitev z vrha komunistične partije.
Lokalpatriot ravnatelj Žolgar je bil borec za svoj dragi Maribor. Ko je zbolel za rakom prostate, so ga vozili k Dravi in ob njej je tudi zaspal za vedno.
Profesor zgodovine Marko Lorber opisuje komunistično čistko leta 1952 na mariborskem učiteljišču. Politično neprimerne dijakinje in dijaki so odpustili s šole. Marko je bil takrat predsednik mladine in je moral biti lojalen do takratne ravnateljice in sistema. Svojo krivdo opiše in razreši v zgodovinskem članku.
Pretresljiva je zgodba očeta Štefana, ki se vrne iz prve svetovne vojne in mu umreta oba otroka. Sina skuša spraviti do nemškega zdravnika v Šentilju, a mu sin med potjo umre. Pusti ga v nahrbtniku, ki pa med vožnjo izgine. In prav ta nahrbtnik pisatelju pokaže stara gospa.
Povojne čase, Ozno in razočaranje partizana Jožeta Babiča opisuje zgodba Družina in zob. Družina išče bratov grob in oče prepozna njegove ostanke po zobu.
Titova Schwiegermutter Priska Haas in njena hči Herta sta pokopani na Pobrežju. Titova tašča se je po vojni uprla Ozni in izselitvi iz Maribora.
Zgodbe so slavospev Mariboru in njegovim ljudem, preteklosti, ki zaznamuje tudi sedanjost. Zanimivo branje, ker Partljiič osebne zgodbe postavi v zgodovinski okvir in v bralcu zbudi sočutje do malih ljudi in njihovega trpljenja.
Kneginja Elizabeta Obolenska je z družino emigrirala iz Rusije pred revolucijo. Delala je v Študijski knjižnici, ki jo je vodil pesnik Janko Glazer. Strogo je vzgajala bralce k lepemu odnosu do knjige. Med vojno je postala vodja nemške knjižnice, po vojni je odšla k hčerki v Kanado. Njen dnevnik so pisatelju posredovali knjižničarji z domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor.
Pisatelj Prežihov Voranc je svoje zadnje dneve preživljal v Mariboru. Opisana je njegova politična izločitev z vrha komunistične partije.
Lokalpatriot ravnatelj Žolgar je bil borec za svoj dragi Maribor. Ko je zbolel za rakom prostate, so ga vozili k Dravi in ob njej je tudi zaspal za vedno.
Profesor zgodovine Marko Lorber opisuje komunistično čistko leta 1952 na mariborskem učiteljišču. Politično neprimerne dijakinje in dijaki so odpustili s šole. Marko je bil takrat predsednik mladine in je moral biti lojalen do takratne ravnateljice in sistema. Svojo krivdo opiše in razreši v zgodovinskem članku.
Pretresljiva je zgodba očeta Štefana, ki se vrne iz prve svetovne vojne in mu umreta oba otroka. Sina skuša spraviti do nemškega zdravnika v Šentilju, a mu sin med potjo umre. Pusti ga v nahrbtniku, ki pa med vožnjo izgine. In prav ta nahrbtnik pisatelju pokaže stara gospa.
Povojne čase, Ozno in razočaranje partizana Jožeta Babiča opisuje zgodba Družina in zob. Družina išče bratov grob in oče prepozna njegove ostanke po zobu.
Titova Schwiegermutter Priska Haas in njena hči Herta sta pokopani na Pobrežju. Titova tašča se je po vojni uprla Ozni in izselitvi iz Maribora.
Zgodbe so slavospev Mariboru in njegovim ljudem, preteklosti, ki zaznamuje tudi sedanjost. Zanimivo branje, ker Partljiič osebne zgodbe postavi v zgodovinski okvir in v bralcu zbudi sočutje do malih ljudi in njihovega trpljenja.
