Knjižničarji ocenjujemo

 
Odprava človeka ali Razmišljanje o izobraževanju s posebnim poudarkom na poučevanju angleščine na višjih stopnjah šolanja
Lewis, C. S.
ocenaocenaocenaocenaocena
Študentska založba, 1998
Knjižna zbirka Claritas
88 strani
eseji
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Pronicljiva študija o naravnem moralnem zakonu, o tem, kaj je resnični temelj sleherne moralne presoje in vrednotenja
Lewis (ki ga slovenski bralci verjetno najbolj poznamo po njegovih Zgodbah iz Narnije) je Odpravo človeka zbral iz treh predavanj, ki jih je 1943 imel na durhamski univerzi. V knjigi pojasnjuje in dokazuje obstoj naravnega moralnega zakona, ki je, kot pravi Lewis, obstajal v vseh časih in ga z manjšimi razlikami poznajo vse civilizacije (o njem je devet let kasneje obširneje pisal v svoji knjigi Mere Christianity, ki jo Slovenci poznamo pod naslovom Zakaj Bog, le da tam miselno izhaja iz izrazito krščanskega, tu pa zgolj neteističnega zornega kota). Zato v prvem predavanju z naslovom Ljudje brez prsi na zgledu višješolskega učbenika kaže, kako sodobna družba (s poudarkom na šoli) ljudem, zlasti mladim, dopoveduje, da je vse vrednotenje v resnici le stvar subjektivnega čustvovanja, in s tem zanika, da bi takšne vrednote obstajale objektivno oz. absolutno, s tem pa posledično zanika tudi podlago za obstoj splošnega moralnega zakona oz. »tradicionalne« morale (ki jo Lewis tu imеnuje tаo), ki vsemu daje pravo vrednost, nam pa določa, kako naj temu prav – se pravi moralno – ravnamo. V drugem delu (na zgledu reka »sladko in slavno je umreti za očetnjavo«, žrtvovanja v korist drugih, skrbi za potomstvo, dolžnosti do staršev) razkrinkava nezmožnost pobijalcev takšne moralnosti, da bi sami postregli s trdnim, nepremakljivim temeljem za vrednostno presojanje (nagonom, evolucijskim napredovanjem k višjemu ipd.). V tretjem predavanju z naslovom Odprava človeka pa razlaga, kako industrijska družba s poudarjanjem ideje napredka in človekove moči nad naravo ne obvladuje toliko naravnih procesov, kolikor se (z evgeniko, predrojstvenim oblikovanjem, izobraževanjem, propagando) v resnici polašča človeškega značaja in zasužnjuje njegovo naravo, s tem pa človeka v bistvu odpravlja, z odpravo objektivnega skupnega temelja moralnosti ukinja njegovo človečnost. Ali kot pravi Lewis sam: v resnici »pomeni človekova moč, da iz sebe naredi to, kar si želi, pravzaprav moč nekaterih, da iz drugih naredijo to, kar si želijo.« Zelo zanimiv je tudi četrti del, v katerem avtor za ponazoritev taa dodaja sistematičen izbor postavk naravnega moralnega zakona, kakor ga nahaja tako v staroegipčanskih, babilonskih, nordijskih, hindujskih in staroselskih zapisih, kakor v Svetem pismu, starogrških, rimskih, vzhodnih in drugih mislecih.
Slovensko izdajo lepo dopolnjujeta tudi Življenjepisna skica C. S. Lewisa Matija Ogrina in Izbrana bibliografija C. S. Lewisa.
Skip to content