Simfonija v belem
Lisboa, Adriana
Sodoben brazilski roman se loteva psihičnih posledic incesta in nasilja v premožni družini.
Roman odlično prikazuje posledice spolne zlorabe na kasnejše življenje dveh sester, starejše Clarice in mlajše Marie Ines. Zgodba nas drži v napetosti do konca, ker se postopoma približuje tistemu dogodku iz otroštva. Prizor cipresinih semen, ki padejo otroku iz rok, bralcu prebuja temno slutnjo.
Clarice je umetniška duša, poročila se je z Iltonom Xavierjem s sosednje fazende. Mož jo je oboževal, ona pa ni mogla zaživeti kot zakonska žena. Po ločitvi je ostala v domači vasi. Maria Ines je doštudirala medicino v Riu in se poročila z bratrancem v drugem kolenu Joaom Miguelom. Njun zakon je tudi zvodenel, le hči Euarda ju še povezuje skupaj. Temni dogodek se v roman vpleta kot prizor, ki se vrača v življenje obeh junakinj. Mama Otacilia je vedela, kaj se je zgodilo. Vse je zavila v molk in Clarice poslala študirat k teti v Rio de Janeiro. Marie Ines je poslala tja prej. Očetov lik razpoznamo šele na koncu romana, kjer ostaja tudi skrivnost obeh sester in pečine v kamnolomu. V domači vasi živi umetnik Tomas, ki je celo življenje zaljubljen v žensko v belem, po sliki Simfonija v belem št. 1 (na naslovnici romana) Jamesa M. Whistlerja. In ta ženska je zanj Marie Ines, ki ga ni zmogla v mladosti ljubiti zaradi tistega dogodka.
Kot zapiše ena vodilnih sodobnih brazilskih pisateljic Adriana Lisboa :
»A nič ne prekosi resnice. Pa če zgneteš tisoč in eno fantazijo. Konec koncev je življenje kot matematika – prečne operacije, v katerih številke vodijo k neverjetnim rezultatom, v katerih deljenci in delitelji včasih tvorijo odštevanje ali množenje.«
Clarice je umetniška duša, poročila se je z Iltonom Xavierjem s sosednje fazende. Mož jo je oboževal, ona pa ni mogla zaživeti kot zakonska žena. Po ločitvi je ostala v domači vasi. Maria Ines je doštudirala medicino v Riu in se poročila z bratrancem v drugem kolenu Joaom Miguelom. Njun zakon je tudi zvodenel, le hči Euarda ju še povezuje skupaj. Temni dogodek se v roman vpleta kot prizor, ki se vrača v življenje obeh junakinj. Mama Otacilia je vedela, kaj se je zgodilo. Vse je zavila v molk in Clarice poslala študirat k teti v Rio de Janeiro. Marie Ines je poslala tja prej. Očetov lik razpoznamo šele na koncu romana, kjer ostaja tudi skrivnost obeh sester in pečine v kamnolomu. V domači vasi živi umetnik Tomas, ki je celo življenje zaljubljen v žensko v belem, po sliki Simfonija v belem št. 1 (na naslovnici romana) Jamesa M. Whistlerja. In ta ženska je zanj Marie Ines, ki ga ni zmogla v mladosti ljubiti zaradi tistega dogodka.
Kot zapiše ena vodilnih sodobnih brazilskih pisateljic Adriana Lisboa :
»A nič ne prekosi resnice. Pa če zgneteš tisoč in eno fantazijo. Konec koncev je življenje kot matematika – prečne operacije, v katerih številke vodijo k neverjetnim rezultatom, v katerih deljenci in delitelji včasih tvorijo odštevanje ali množenje.«
