Knjižničarji ocenjujemo

 
Digitalna demenca : kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet
Manfred Spitzer
ocenaocenaocenaocenaocena
Mohorjeva družba Celovec, 2016

325 strani
strokovna monografija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)

digitalni mediji kot vzrok motenj spomina, pozornosti in koncentracije, čustvenega poplitvenja, asocialnega vedenja in socialne nekompetence
Avtor Manfred Spitzer, ugledni raziskovalec delovanja možganov z ulmske univerzitetne klinike, trdi, da se ob intenzivni rabi digitalnih medijev sposobnosti naših možganov zmanjšujejo. Piše o vse pogostejših motnjah spomina, motnjah pozornosti, motnjah koncentracije, čustvenem poplitvenju in splošni otopelosti pri otrocih in zlasti mlajših odraslih, kar v Južni Koreji zdaj že imenujejo digitalna demenca. Spitzer na temelju številnih preiskav in citatov iz raznih raziskav predstavlja povezavo med učenjem, stresom, demenco, Alzheimerjevo boleznijo in delovanjem možganov, zlasti možganskega hipokampusa. Po njegovem naše doživljanje, čutenje, mišljenje in dejanja v možganih puščajo strukturne sledove spomina, nekakšne »stezice« skozi možgane. Kolikor globlje je kaka informacija obdelana, toliko bolje je shranjena v spominu – digitalni mediji pa zmanjšujejo globino obdelave! Pravo globinsko predelavo omogoča samo osebna komunikacija. Računalnik in internet uporabniku prav tako omogočata brezimnost, s tem pa brezobzirnost, neotesanost, grobost, nasilnost in nemoralno obnašanje brez posledic (laž, spletni mobing, nadlegovanje, prisiljevanje, zmerjanje, blatenje ipd.). Za povrh vodita tudi v vse večjo socialno nekompetentnost mladih uporabnikov (mladi ne vedo več, kaj človek sme reči in česa ne, ker pač sami le redko s kom govorijo), posledično pa v osamljenost in občutje nesrečnosti (ne gre samo za manjše število resničnih prijateljstev, v resnici se krčijo možganski predeli, pristojni za socialno kompetenco).
Avtor opominja tudi na povezavo med uporabo digitalnih medijev in pojavom starostnih bolezni pri mladostnikih (sladkorno boleznijo, povečano telesno težo, prenažiranjem) ter izmerljivo slabšimi učnimi uspehi in motečim učinkom na kognitivne sposobnosti (pri malčkih je negativni učinek na razvoj govora dvakrat močnejši kot pozitivni učinek branja). Preveč preprosti učni procesi na nižji ravni vplivajo na poznejše umske dejavnosti (kdor na nižji ravni ni zapustil krepkih, jasnih sledi v možganih, se bo na višjih ravneh le stežka naučil abstraktnega mišljenja – tako kakor človek glasov/fonov, ki jih ni slišal kot otrok, v odrasli dobi sploh ne more razlikovati) …
Nujno branje za vse, ki jim ni vseeno, v kakšne ljudi bodo zrasli njihovi otroci.
Skip to content