





Zbirka Eho ; 16
504 strani
življenjepisni roman



Jan Nemec v knjigi ne niza zgolj bibliografskih podatkov, ampak se je poglobil v fotografov umetniški razvoj in v duh tistega časa. Odlična knjiga.
“Še vedno verjameš v sveti svet sanj in meniš, da je telo najpoprej lupina duše. Če lepote ni notri, je tudi zunaj ne more biti, ali pa je kvečjemu hladna in dolgočasna, naključna. Medtem ko bi ujeti resnično lepoto pomenilo postaviti prvi steber mostu, ki vodi od vidnega k nevidnemu. Prav to razmerje med vidnim in nevidnim bi rad raziskal s pomočjo akta, tako vsaj to upravičuješ pred sabo. Telo se za razliko od obraza ne zna pretvarjati, to je njegova prednost.” str. 209