Knjižničarji ocenjujemo

 
Duhovi hiše Heinricha Bolla
Osti, Josip
ocenaocenaocenaocenaocena
Mladinska knjiga, 2016
Nova slovenska knjiga
425 strani
spomini, slovensko leposlovje, kratke zgodbe, anekdote
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Knjiga fragmentov, spominov o življenju in delu sarajevskih, bosanskih in jugoslovanskih književnikov v času 1960-1990
Pesnik, prevajalec in pripovednik Josip Osti je bil rojen 1945 v Sarajevu materi Hrvatici in očetu Slovencu. Njegova babica Justina Lay je bila s Poljske. V mladosti se je ukvarjal z atletiko, kadil pipo in bral kriminalke . Študiral je srbohrvaški jezik in jugoslovanske književnosti. Tega danes ni več, se pošali Osti.
Deloval je v bosanskem kulturnem prostoru. Josip Osti je urejal študentski list Naši dani, bil je urednik pri sarajevski založbi Veselin Masleša, tajnik Društva pisateljev BIH in podružnice pisateljev Sarajeva. Vodil je mednarodno literarno prireditev Sarajevski dnevi poezije. Urejal je revijo Books in Bosnia and Herzegovina, bil je tudi predsednik Društva književnih prevajalcev BIH. Urejal je antologije poezije različnih narodov v tedanji Jugoslaviji. Sodeloval je na Struških večerih poezije, Trebinjskih večerih poezije in Vilenici.
Od leta 1990 živi in ustvarja v Sloveniji. Z ženo Barbaro si je ustvaril dom v Tomaju na Primorskem. Je odličen poznavalec in prevajalec pesnika Srečka Kosovela.
Anekdote prinašajo spomine na čas pred razcepitvijo Jugoslavije, bogato kulturno življenje v Sarajevu in Bosni in Hercegovini. Duhovite, zabavne, a tudi žalostne osebne zgodbe bosanskih pesnikov in pisateljev, ki jih je avtor poznal ali sodeloval z njimi, potegnejo bralca v svet nekdanje Jugoslavije. Spekter zgodb je zelo širok in avtorjev spomin občudovanja vreden.
V fragmentih časa zaživijo pisatelji Meša Selimović, Ivo Andrić, Abdulah Sidran, Risto Trifković, Dario Džamonja, Čamil Sijarić, Vidosav Stevanović, Stevan Bulajić, Jara Ribnikar, Mira Alečković, Branko Čopić, Gustav Krklec, Miroslav Jančić, Danilo Kiš, Mirko Kovač,…
Pesniki Izet Sarajlić, Hamzo Huma, Dobriša Cesarić, Ahmed Muhamed Imamović, Ranko Sladojević, Branko Čučak, Ilija Ladin, Branko V. Radičević, Branislav Petrović, Husein Tahmiščić, Vasko Popa … – zaživijo v povojnem jugoslovanskem prostoru.
Knjiga zgodb se sreča tudi s slovenskimi ustvarjalci . Svetlana Makarovič, Dane Zajc, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Boris A. Novak, Ciril Kosmač, Lojze Krakar, Saša Vuga, Jure Detela, Milan Dekleva, Tomaž Šalamun, Metka Krašovec … Pa še kdo se je srečal in delal z Josipom Ostijem.
Spomini na zadnjo vojno v Sarajevu so boleči in pretresljivi. Zgodbe trpečih ljudi in neusmiljenih ostrostrelcev prizadenejo bralca. A tudi v tej hudi stiski se pokaže luč upanja. slovenski književniki so pomagali sarajevskim med obleganjem mesta.

»…Knjiga naj bi s svojo fragmentarnostjo poudarjala, da se nam v literaturi, tako kot v življenju, kljub vsem prizadevanjem celota izmika. Da je ta neulovljiva, kot je neulovljiv veter, ki ga, čeprav ga ne vidimo, čutimo. Tako ali drugače…«

Skip to content