Knjižničarji ocenjujemo

 
Listi z roba
Cankar, Izidor
ocenaocenaocenaocenaocena
Mladinska knjiga, 2015
Kultura
221 strani
pisma
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Delo vsebuje korespondenco med umetnostnim zgodovinarjem Izidorjem Cankarjem in slikarjem Venom Pilonom v letih 1950 do 1957.
Veno PIlon je iz Pariza pošiljal Cankarju nove knjige s področja umetnosti in še kaj za Cankarjevo ženo Ničo Hribar.
Izidor Cankar je bil do svojega 40. leta duhovnik, po poroki je bil 10 let poslanik v obeh Amerikah. Ob ustanovitvi slovenske univerze 1919 je bil prvi predavatelj umetnostne zgodovine. Ob razpadu Avstro-Ogrske se je zavzel za državo južnih Slovanov.
Veno Pilon, Izidor Cankar in slikar France Mihelič so se spoznali v Parizu leta 1949. Prijateljske vezi so ohranili v pismih in občasnih srečanjih v svetovljanskem Parizu. Izidor Cankar je 1950 pomagal pri pripravi razstave o jugoslovanski srednjeveški umetnosti v Parizu. Po vojni so se v Parizu izpopolnjevali znani slovenski umetniki Miha Maleš, France Mihelič, Boris Kalin, Gabrijel Stupica, France Stele in še mnogi. V knjigi je zanimiv zapis, da je tudi mlada slikarka Melita Vovk, doma z Bleda, odnesla nekaj stvari za Cankarja iz Pariza v Ljubljano.
Povojni čas je bil za Izidorja Cankarja krut, čeprav je sprva zaupal novi oblasti. Za leto dni so ga poslali kot poslanika v Grčijo. Zakoncema Hribar so odvzeli hišo v Ljubljani, namenili so mu zelo skromno pokojnino. Umaknili so ga z uredniškega dela pri zbranih delih bratranca Ivana Cankarja.
Slikar Veno Pilon je živel do 1968 v Parizu, potem se je vrnil v rodno Ajdovščino. Prevajal je slovensko poezijo v francoski jezik. Pripravil je scenografijo za prvi slovenski film Na svoji zemlji. Po snemanju je imel veliko težav z dokumenti in državljanstvom v Franciji, kjer je imel ženo in sina.
Irene Mislej, vodja Pilonove galerije v Ajdovščini in Alenka Puhar, hči Franceta Miheliča, sta napisali odlični spremni besedi in predstavili vse tri velikane slovenske umetnosti in kulture.
Skip to content